Cenjeni prekmurski kvartet Štefan Kovač Marko Banda, skrajšano ŠKM Banda, izdaja po treh letih in pol tudi svoj peti studijski izdelek, ki so ga fantje naslovili v sozvočju s svojim geografskim poreklom kot »Panontikon«.
Novi album gradi na tipskih karakteristikah svojih predhodnikov. ŠKM Banda kupčujejo znova neverjetno učinkovito s svojim prepoznavnim slogom, ki bazira večkrat na dolgih postrockovsko ambientalno zazrtih pasažah, katere zapadajo na posameznih točkah tudi v hreščavo razmazano, a še vedno hipnotično podaljšano zvočno »noise« krajino (izhoda skladb Potovanje, Jutranja), kar je seveda trik razgibavanja siceršnje občutne motivske repetitivnosti, ki jo vsebujejo prav vse skladbe albuma. Kvartet razvije že v uvodnih dveh skladbah hipoma prepoznavno jedro sočno in organsko zvočno kuliso, obenem pa podaja glasbeno vsebino v pozitivistično, celo šegavo naravnanem duhu, kar je dobrodošla uravnilovka pregovorni otožnosti, kakršna spremlja večkrat dela prekmurskih izvajalcev. Atmosfera albuma »Panontikon« je vseskozi lagodna, naphana s sproščenostjo, pa tudi živahno igrivostjo. To premiso vzdušja prekinja tretja Diabolog, kjer gre za sožitni dialog ksilofona in kalimbe. Skladba po artistični plati ne predstavlja posebnosti, je pa izredno dobrodošla razpoloženjska popestritev albuma.
V jedro definirane izrazne špure glasbenega vizionarstva skupne, so seveda vključeni okruški jazz glasbe, alternativnega rocka, celo bluesa kar dokazuje, da so ŠKM Banda ekipa jasno profiliranih glasbenikov, ki dojema glasbo večplastno, to večplastnost pa izredno učinkovito in žanrsko neobremenjeno zapakirajo v svoje izrazne ideje. Poleg omenjene integracije kalimbe in ksilofona oplaja skupina svoj zvok z organskimi ličili zvočnih specifik instrumentov, kot sta banjo in ukulele, pa tudi violine (Večerni) in cimbal, ki postavljajo izrazno artistično vrednost visoko ambientalne skladbe Tolažba na posebno mesto albuma »Panontikon«. Album poseduje ob tem seveda tehtno noto tripoidno hipnotične zazrtosti, ki jo razvija skupina zlasti tako, da se pretežno zadržuje v harmonijah usmerjenih v izkoriščanje srednjih tonalnih registrov. Zvočna slika je striktno organska in jedrnato zgoščena. Daljše repetitivne pasaže, pa v rešitvah spretno razgibava ritemska naveza.
ŠKM Banda so tradicionalna skupina. Glede na to, da jih gre primerjati z postrockovskim značajem in glede nato, da dosega skupina to izrazno sfero striktno organsko, brez sleherne kozmetične protetike rabe pedal efektov in ostalih zvočnih »anomalij« (programske zanke, programsko vzorčenje, raba učinkov distorzije, itn…), so prej smiselne vzporednice s pionirstvom kakšnih starodavnih Penguin Light Orchestra, kot pa modernimi pristopi v postrockovskem žanrskem okolju. Nad vsebino skladbe Tolažba, bi se gotovo navdušil tudi Mike Oldfield v času ustvarjanja svojega znamenitega dela polnega »šelestečih« motivskih repeticij in enega najpomembnejših albumov v povesti rock glasbe imenovanega »Tubular Bells« (1971). Najdaljše delo albuma imenovano Jutranja je pravzaprav nadaljevanje izpovedi skladbe Tolažba, saj sta skladbi v nosilnih motivih zelo kompatibilni in sorodni, tako, da je prehod (vmesni premor) med skladbama na albumu skorajda nezaznaven.
Nikakor ne gre zanemariti izrazite folk note, ki jo nosi tudi album »Panontikon«, kar je sicer stalnica izraznosti skupine od njenega ustoličenja dalje. Gre seveda za podedovano glasbeno percepcijo, ki jo razvija bivanje in ustvarjanje sredi »panonskih širjav«. Dotik tradicionalnega prekmurskega melosa je vseskozi otipljiv tudi na albumu Panontikon«. Skladbe nizajo druga za drugo izredno smelo občutja, ki jih generirajo naslovi posameznih točk in tako se z vsebino le teh zares ni težko poistovetiti. To dosegajo ŠKM Banda le z golo igro, ki pa jo spremlja izredna vez kemičnega učinkovanja gradnikov instrumentalnih zvočnih krajin.
ŠKM Banda dokazujejo tudi s petim studijskim albumom, da veljajo za eno izmed tistih slovenskih skupin, ki se lahko pohvali z izrazito artistično izpovedno držo popolne unikatne vrednosti in stroge avtorske samoniklosti. Skupina razvija svojo artistično briljanco iz plošče v ploščo ter v svojo slikoviti mozaik samorastniške glasbene izpovedi učinkovito dodaja kamenčke novih izletov glasbenega avanturizma, kakršnih še prej ni preizkusila. Svojo artistično suverenost potrjuje skupina tud s tem, da je album posnela po principu koncertnega nastopa. V enem kosu. Kot kvartet. »Panontikon« je še ena izjemno lepa instrumentalna plošča . ŠKM Banda bodo z novim albumom ostali tista skupina, ki bo še naprej kraljevala v prostoru slovenskega glasbenega podtalja, obenem pa ostala zapisana oznaki najbolje varovane državne glasbene skrivnosti.
na vrh