Kot že vsi verjetno veste so Pink Floyd imeli leta 1994 turnejo v podporo njihovi poslednji studijski plošči "Division Bell". Ta se je pričela marca v ZDA, oktobra pa so Pink Floyd naredili postanek na britanskem otočju, s kar 15. koncerti v londonskem The Earl's Courtu. Eden izmed njih, ki je datiral na 20.10.1994, je bil tudi zabeležen na traku ter izdan leta 1995 na kaseti tipa nosilca VHS. Sredi turneje se je skupina odločila uvrstiti v koncertno set listo izvedbo celotnega albuma "The Dark Side Of The Moon", česar se je lotil tudi Roger Waters na svoji poslednji turneji letos.
Vrnimo se nazaj k DVD-ju. Očitno bo tole pravi elaborat, a to so pač Pink Floyd. Koncerti skupine na The Earl's Courtu, so bili posneti na video (PAL). Njihov režiser je legendarni David Mallet. Kmalu je prišlo do uradne izdaje video kasete, čeprav naj bi posnetki služili sprva zgolj promociji turneje. Tisti, ki smo bili brez original VHS-a, smo si kot neučakani oboževalci, pač zasilno pomagali s kopijami in bootlegiranimi "DVD-ji", s katerimi smo si tešili frustracije. Uradni izid tega DVD-ja je naposled stvari le postavil v red.
Glede na to, da bo izvedba posameznih skladb nekoč v prihodnosti na RockLine "secirana" ob recenziji dvojnega koncertnega albuma "P.U.L.S.E." (1994), se tokrat ne bomo poglabljali v razlike med originali in njihovo izvedbo na odru, pač pa lahko načnemo debato že takoj tako, da opravičimo pestro druščino glasbenikov na odru že s samim preprostim dejstvom, da tovrstno zasedbo, že sama multidimenzioniranost glasbene zgibanke plošče "The Dark Side Of The Moon", za njeno uspešno odrsko oživitev, preprosto zahteva!
Oder je masiven, prilagojen predstavam arenskih razsežnosti, torej po dimenzijah ustvarjen za gigantnost stadionov! Njegova konstruktorja sta Mark Fisher in Jonathan Park, ki sta tudi stvarnika odra, ki so ga Pink Floyd uporabljali na turneji leta 1977 v podporo studijskemu albuma "Animals". K temu dodaš sedaj odrsko razsvetljavo Marca Brickmana, katera v kombinaciji slikovitega bliskanja vseh možnih kombinacij reflektorjev z združitvijo laserskih snopov izredne intenzitete, tako gradi nad stadionom dimenzijska vrata za vstop v edinstven svet. Temu dodaš seveda glasbo in vsi pogoji za polet v tako oživljeni edinstveni svet Pink Floyd so ustvarjeni!
Na prvem disku se nahajajo skladbe večino iz albuma "Division Bell", potem sta tu dve z "Momentary Lapse Of Reason" (1987) ter vsega tri iz obdobja ko je bil pri Pink Floyd duhovni očka skupine Roger Waters! Deli diska št. 1., ki izstopajo? Nedvomno še danes težko prekosljiva večnost klasike Shine On You Crazy Diamond – vrhunec diska ena, sicer posvetilo nedavno preminulemu Sydu Barrettu z nepozabno projekcijo filma, ki ga je za komad posnel Storm Thorgerson, ki ustvarja ikonski filmski material za skupino že od leta 1967, dlaka pa se na koži še posebej silovito naježi tudi ob High Hopes z mogočno Gilmourjevo solažo na "steel pedal kitari" v izhodnem delu ter bombastičnosti žalostinke Sorrow s strupeno nadistorzirano skompresiranim zvokom kitare, katerega učinek dopolnjuje zlasti Gilmourjev mojstrski občutek uporabe tremela. Zaključek prvega diska predstavlja izvedba uporniške One Of These Days, ki jo zaznamujeta dva balona – ogromna pobesnela čekanasta merjasca z laserskima svetilkama nameščenima v očeh, k se razsežno napihneta med komadom.
Drugi disk oziroma drugi del koncerta, pa je zato popolno posvetilo klasični Pink Floyd zapuščini. Kot povedano ponudi celotno izvedbo albuma "Dark Side Of The Moon" ter zaključi z Wish You Were Here, Comfortaby Numb in "pošastno" Run Like Hell. Album "Dark Side Of The Moon" je odigran vdano oziroma predano duhu originala studijske plošče. Iskati vrhunce na koncertu Pink Floyd je sila nehvaležno delo in dvorezen meč, pa vendar sta na drugem ploščku izstopajoča zlasti A Great Gig In The Sky, po bravurozni menjavi vokalno improvizatorskih akrobacij spremljevalnih vokalov, ki so deljeni na tri med seboj povezane solistične točke in ustvarjajo izredna občutja prav tako, pa je impresivna izvedba Any Colour You Like, ki je v 21 letih od nastanka (do leta 1994) zrasla za učinkovit solistični preplet med klaviaturami in kitaro. Ob tem vedno znova zažiga "jamming" v srednjem delu komada Money, medtem ko se koncert zaključi v najvišji možni atmosferični prestavi skozi dodatek treh skladb in sicer Wish You Were Here, kjer Gilmour na sredi komada in v izhodu dvigne vzdušje s prepletom vokalnega falseta in kitarskim soliranjem akustične kitare. Hipnoza Pink Floyd "ubija" zlasti ob Comfortably Numb, ko se na drugi strani dvorane nasproti odru, odpre ogromen stekleni cvet, ljudje pa doživijo pravi možganski pretres zlasti ob zaključku s "pošastno shizoidno" izvedbo Run Like Hell, ko se soočijo s pravo reflektorsko bliskavico, učinka začasne hipnotične oslepitve.
No medtem, ko je zvočna in vizualna perfekcija DVD-ja "P.U.L.S.E." praktično brezmadežna, pa vseeno prvi disk skriva majhen moteč dejavnik, ki je pravzaprav edini minus celotnega DVD-ja. Na prvem disku so vključeni le trije "Waters era" komadi (od teh je tu obvezni Another Brick In the Wall pt. II, katerega verjetno poznajo celo vsi mlečnezobci, ki zahajajo v Global), kajti skupine je črtala s seznama denimo Astronomy Domine in pa Hey You, ki so ju Floydi igrali na poletnem delu koncertne turneje po Evropi.
Film je doživel tudi nekaj preurejanja. Tako ni nikjer na njem več zaznati mestoma razdeljene slike, ki je bila sestavljena iz projekcije kamere, ki je prikazovala denimo le Gilmourja (ali kakega drugega člana skupine) in pa kamere, ki je bila med koncertom usmerjena na "Mr. Screen-a" (Mr. Screen je neuradno ime za platno okrogle oblike, ki ga uporablja skupina za filmsko projekcijo v ozadju na koncertnih odrih že od leta 1974). Slika je sedaj enotna in delo ter vedenje, odrska igra članov skupine je tako približano opazovalcu na še bolj avtentičen način. Morda moti na trenutke to, da se gospodje vedejo na odru za odtenek preveč uglajeno, mehansko, s premalo spontanosti… delno to situacijo sanirata razgreti basist Guy Pratt in hiperaktivni tolkalist Gary Wallis.
Glede na to da je šlo za prekodiranje zapisa z VHS nosilca na DVD, so imeli producenti pač strožje omejitve glede manipuliranja v fazi same obdelave izvirnega posnetka. Barve so to pot mestoma še bolj vibrantne v svoji živosti, glede na originalni VHS zapis. Ostrina slike je zelo ostra, saj so gledalcu dostopni detajli, upam da je dovolj, če omenim da je vidna tudi dlaka na Gilmourjevih rokah. Na mestih, kjer pride v posnetkih do stopnjevanega spreminjanja barv zaradi spreminjanja osvetlitve, je mogoče zaznati "kocke" ("kockasta" slika) – zlasti pri širokokotni projekciji. Tudi ob zatemnitvah oziroma na delih posnetka z zelo malo svetlobe je slika bolj "pikčasta" - meglena, kar je lahko šteto za artefakt procesa digitalizacije. V nasprotju s pričakovanji pač kvaliteta posnetka nosi nekaj omenjenih hib, verjetno je razlog kvaliteta originalnega zapisa.
No po drugi plati pa je avdio zapis popolna nadgradnja izvirnika. Na DVD-ju je mogoče izbirati med tremi avdio opcijami: Stereo, Dolby Digital 5.1/448 kps in Dolby Digital 5.1/640 kps. Slednji je velika pridobitev za vse sisteme, ki lahko dekodirajo takšen signal. Dolgoletni zvočni inženir Pink Floyd James Guthrie, ki je obdelal novi zvok, je prejel številne nagrade za svoje dosežke na teh področjih in prejel tudi številna priznanja kritikov za njegov 5.1 SACD miks albuma Pink Floyd "Dark Side of the Moon". Možakar je dosegel jasno ločljivost plastovitosti zvoka in tako človeškemu ušesnemu polžu detajlno približal ostrino ločenosti linij posameznih inštrumentov (kontrasti med njimi so sedaj makismalno poudarjeni, npr. kontrast bas – tolkala – bobni, ipd...), vokalnih harmonij in vseh ostalih zvočnih linij, kot so denimo posebni efekti. Še posebej se to jasno pozna ob bombastičnem treskanju bas linije, ki včasih v svoji posodobljeno slikoviti poudarjenosti, sedaj dobesedno izstopajoče zagrmi (One Of These Days, Run Like Hell). Vse skupaj je obdano v prosojni ovoj zvočnih efektov, ki skrbijo za dvig samega vzdušja. Zvočna slika je torej občutno nadgrajena na tem DVD-ju in dosega briljantno popolnost.
Kaj pa bonus material? Na prvem ploščku se nahajajo filmski posnetki, ki se projecirajo na "Mr. Screen" med koncertom Pink Floyd in sicer komadov Learning to Fly, High Hopes ter Shine On You Crazy Diamond. Poleg tega sta tu še originalna glasbena videa za skladbi Take It Back in Learning To Fly (slednji se razlikuje od MTV verzije videa, ki je med drugim prejel MTV nagrado), poleg tega so v ločeni sekciji menuja zbrani tudi podatki o načrtih konstrukcije odra (skice) in zemljevidi turneje. Največje presenečenje je skrito v sekciji z naslovom "Bootlegging The Bootleggers" na katerem so nekatere skladbe, ki so jih Pink Floyd igrali v živo na tej turneji, ne pa tudi na koncertu v The Earl's Courtu. Iz roke posnete verzije skladb s pomočjo kamer so tako: What Do You Want From Me?, On The Turning Away, Poles Apart, in Marooned. Zanimivo da Astronomy Domine znova manjka!
Drugi plošček vsebuje duhovit zapis skozi dogajanje v zakulisju, ki je zapisan na dokumentarec oziroma 30. minutni filmski posnetek z naslovom "Say Goodbye To Life As We Know It". Tu so znova filmski posnetki, projecirani na Mr. Screen med koncerti vseh komadov izvedbe "Dark Side of the Moon". Tu je še foto galerija (nekatere fotografije so vzete iz "bookleta" dvojnega "live" CD-ja "P.U.L.S.E.", 1994), nasovnice albumov od plošče "Meddle" do "Division Bell" in kot posebnost je tu še posnetek z Billyjem Corganom, vodjem Smashing Pumpkins, z dolgočasno razvlečenim pozdravnim nagovorom, ki utruja in obremenjuje do onemoglosti (k sreči imaš funkcijo na DVDju da dodaš angleške podnapise, ker človek pač težko razvozlja njegovo momljanje, ali pa pritisneš preprosto na "forward". Za tem Corganovim "kvačkanjem" se nahaja posnetek njegovega statističnega brenkanja v družbi Gilmourja in Wrighta ob izvedbi "Wish You Were Here" med svečano prireditvijo ob sprejetju Pink Floyd v elitno združenje Rock and Roll Hall of Fame.
DVD je embalažiran kot "digipack", menu človek brez težav osvoji, poleg tega pa je priložena k diskoma še knjižica v "zminimalizirani" obliki. Glede na nadgradnjo samega zvoka koncertnega nastopa Pink Floyd v The Earl's Court in glede na dodan bonus material, bo prenovljeni "P.U.L.S.E.", naposled izdan sedaj kot DVD, zagotovo potešil vse oboževalce skupine ter vzbudil dovolj veliko zanimanje oziroma preusmeril pozornost za njegov nakup tudi pri vseh, ki imajo doma svoj stari, verjetno dodobra preguljeni in prežvečeni VHS posnetek. To je torej DVD, ki sodi v učno vzgojno izobraževalni program slehernega (slovenskega) gospodinjstva!
na vrh