Motörhead: Overkill

"Overkill" je drugi pravi Motorhead album in prvi uradno izdani zvočni dokument, ki so ga Lemmy in kompanija povili pod okriljem založbe Bronze Records. Album danes stoji kot pomemben mejnik v zgodbi zasedbe iz dveh razlogov. Z "Overkill" so Motorhead končali s postavljanjem temeljev prepoznavne zvočne usmeritve, na temeljih katere so kasneje s klasikami "Bomber" in "Ace Of Spades" čudežno krenili celo na pota neslutenih komercialnih triumfov. Omenjena je sicer tudi tokrat ostala zvesta neusmiljenemu bombardiranju ušesnih votlin, a z eno pomembno razliko. "Overkill" je z odločnim obračanjem hrbta naivnemu punk rockerskemu zaganjanju predhodnika dokončno zastavila razrast edinstvene veje rock & rolla, za katero moderna medicina po 30tih letih še vedno ni našla protistupa! Na srečo..

Da z Motorhead po novem ni bilo priporočljivo češenj zobati vam bo jasno takoj ko vam bo z uvodno "Overkill" v slušala z mengelejevskim občutkom za senzibilnost zavrtal popadljivi Phily "animal" Taylor. Silovit zaporni ogenj Taylorjeve dvojne bas pedalke odpe vrata pekla skozi katera okičena z Motorhead enblemi vzkoči najbolj banditska inkarnacija rock & rolla kar si jo je moč zamisliti! Poti nazaj od tu ni več! Biseri kot "I'll Be Your Sister " in "(I Won't) Pay Your Price", sploh pa famozna "No Class", brez oklevanja pričarajo edinstveno rock & roll apokalipso, ki obljublja konec sveta kot ga poznamo! Zdi se da pred neusmiljenim rezilom neutrudljivih rafalov Clarkovih surovih kitarskih riffov, nekontroliranimi živčnimi trzljaji Philty "animal" Taylorja in ušesa parajočo Kilmistrovo basovsko distorzijo ne uide nič kar je zdravega, civiliziranega ali pač normalnega. Preživi le vsega hudega vajeni bacil kuge, ki se prostodušno pase v zaklonu Lemmyjevega bradavičastega obraznega inventarja. Tu sta "Tear Ya Down" in "Damage Case", ki srca povprečno razgledanega neandertalca hipoma osvojita kot "nenadjebljiva" kombinacija trušča glasbeno nepismene trojice s komaj zaznavno dozo občutka za melodiko in kompozicijo, z vsiljivim in temu primerno nadležnim navdušenjem lirično navdahnjenega osemenjevalca krav - torej Lemmyjem! "Stay Clean" je še eden favoritov iz serije črno belih projekcij te v raju ustvarjene simbioze, ki je v kategoriji posegov frontalne lobotomije preprosto brez konkurence.

"Overkill" je perfekten manifest barbarske interpretacije rock & rolla, ki vas bo popeljal po poti popolnega zloma ne le civilizacije, temveč tudi človeške biti kot take. Naj vas napisano ne ustraši. Kot pri vseh prihodnjih Motorhead eksurzijah bo tudi pri "Overkill" intelektualna kapaciteta vaših možganske celice le primerno sfrizirana, s tem na žalost ne ravno nebolečim posegom, pa vam bo omogočeno sproščeno kramljanje z evglenami in drugimi brezmiselnimi enoceličnimi prijatelji. Ni kaj, ob "Overkill" se zdi linč nesrečnika, ki je opredelil človeka kot razumno žival pravzaprav nujen.