Komur beseda Dare pomeni več, kot le slovensko moško ime, bo znal povedati, da je to staroselska britanska AOR zasedba, ki se je proslavila s svojim studijskim prvencem »Out of the Silence«. Ta je izšel davnega leta 1988. Torej pred 30. leti. Noro, kako in kam vsa ta leta bežijo. »Out of the Silence« je bil posnet v studiu Bell Air, v lasti Joni Mitchell, njegov zvok pa je oblikoval zvočni inženir Mike Shipley, ki je kasneje sodeloval z Nickelback. Masiven, orjaški, veličasten zvok. Poln pompa, bombastike, na nivoju takrat vroče zvočnih rojakov Def Leppard. Skratka »Out of the SIlence« nosi tudi tisti lesk albuma zvočnih inovacij.
No, Dare, ki so se odločili ponovno posneti svoj studijski prvenec z aktualno postavo skupine, pa k temu projektu niso pristopili s takšno zvočno dlakocepnostjo, kot pred časom njihovi rojaki FM, kjer moraš kar dobro prisluhniti, ko spremljaš njihovo novo verzijo prvenca »Indescreet«, s takšno podobnostjo namreč zvočita tako nova verzija albuma, kot izvirnik iz leta 1986. Glavni kreator vse zgodbe o Dare je Darren Wharton, ki je nekoč igral klaviature pri Thin Lizzy in tudi posnel nekaj njihovih albumov. Ob njem so v postavi, ki je znova posnela album »Out of the Silence« še originalna člana Vinny Burns (kitara) in Kev Whitehead (bobni) , nadalje »Blood From Stone« basist Nigel Cutterbuck in klaviaturist Marc Roberts.
Dare so se skozi leti 2016 in 2017 koncertno konkretneje razmahnili in znova sestopili na nekatera prominentnejša festivalska prizorišča stare evropske celine. Takrat so predstavljali svoj, aktulani in skupno sedmi studijski album »Sacred Ground«, ob njem pa izvajali v repertoarju tud po šest skladb iz albuma »Out of the Silence«. Očitno so začutili, da bi bilo treba albumu vdahniti vrsto nove esence, zvočne in aranžerske osvežitve.
Takšne kultne AOR klasike, kot je« Out of the SIlence«, se praviloma ne gre dotikati ali kakorkoli skruniti. Ali pač? Drzno dejanje. Gre namreč za enega najbolj markantnih in najbolj reprezentativnih albumov tega »prazgodovinskega« in skoraj izumrlega žanra, ki je doživljal svoj razcvet skozi osemdeseta. To je album, ki je izredno dovršen. Tako zvočno, kot komponistično. Težko bi mu kaj dodat, ali odvzel, če bi ga hotel izboljšati.
K sreči je Darren Wharton ohranil tudi na zrela leta izreden vokalni karakter. Pravzaprav se njegova barva ni kaj mnogo spremenila. K sreči ne tudi njegov domet, izrazna širina in moč. Tako se v oziru vokalne izvedbe nove verzije, niti ne odmikajo mnogo od izvirnikov. V ospredje zvočne slike, so porinjene bolj izdatno same kitarske fraze, medtem ko so aranžmaji klaviatur v podrejenem položaju. Zato zvoči album bolj živo, bolj trdo, bolj rockovsko. Prav tako same vokalne harmonije niso tako izrazito pompozno izpostavljene, kot to velja na izvirniku. Se je pa Vinny Burns konkretno razstrelil na kitari in solaže, kot po pravilu, nekoliko raztegnil, jih popolnoma predrugačil in tako na nek način, preizkusil stvari, ki si jih je od nekdja želel preizkusiti znotraj skladb, pa je do te priložnosti prihajal praviloma le na koncertih. Vinny ostaja tudi po tem, kar izkazuje njegov vložek na novi verziji albuma »Out of the SIlence«, super heroj kitarske virtuoznost. Posebno pozornost velja nameniti klasiki King Of Spades, posvečeni sicer preminulemu Philu Lynottu (Thin Lizzy). Dare so od nekdaj radi vtikali keltske (folk) motive v svojo glasbo. No King Of Spades, ki ima kot kompozicija že v osnovi enega izmed takšnih vodilnih motivov, pa je v novi verziji doživela še večje križanje s folk elementi in vsebuje tako dodatni podaljšani izhodni instrumentalni del, ki dostavi pravo revizijo keltske folk zvočnosti. .
»Out of the Silence II« je uspešno prestal »osvežitev«. Roko na srce. Tega skupina niti ni potrebovala, razen v kolikor se pojavljajo kakšne težave pri avtorskih pravicah, kar je povezano praviloma z založbo, pri kateri je »Out of the Silence« prvikrat izšel (v tem primeru A&M Records). Zakaj torej? Odgovor je preprost. Ker lahko. »Out of the SIlence« je v novi verziji album novo vdahnjenega življenja, nove biti, in esence, obenem pa zadržuje izjemno karizmatičnost in veličino. V novi verziji torej povsem korektno funkcionira. Neverjetno je, ko poslušaš danes ta zimzeleni album, kakšno izpovedno mogočnost ohranja. Dejansko mu ni težko vedno znova in znova pripeti oznake, da gre za enega najlepših in najveličastnejših AOR izdelkov, kar jih je bilo eri človeštva ustvarjenih v sončni galaksiji. Misija je za Dare uspela, skupina pa obljublja v drugem letu tudi novi studijski album in tale prevetritev klasičnega albuma, je skupini služila, kot prijetno ogrevanje, preden vstopi v nov kreativni proces komponiranja materiala za prihodnji album.
na vrh