Negligence: Options of a Trapped Mind

Če je slovenski metal v svojih začetkih v marsičem zaostajal za svojimi kolegi iz tujine, lahko danes trdimo prav nasprotno. Naj se omejim le na thrash metal, ker bo o njem v tej recenziji pač tekla beseda. Thrash metal na svetovni ravni končno doživlja težko pričakovani in zato toliko bolj zasluženi "revival", vzporedno, brez sramu in brez zaostankov pa ob njemu ponosno hodijo tudi slovenske zasedbe – Barehanded, Crossbreed, Dawn Patrol, Eruption, Gonoba, veterani slovenskega thrasha Sarcasm, The Fiftsh Season, čisto sveži a hudo obetavni Thraw in še bi lahko našteval (če sem koga pozabil ni namerno). Nenazadnje pa je tu še jeseniško-ljubljanska thrash pošast Negligence!

Po sedmih letih obstoja skupine je pred nami vendarle prvenec, ki je bil tako težko pričakovan, kot danes ubogi prijatelji nikotina težko čakajo, da spijejo kavo in odletijo iz kafiča na paličko užitka. Dolgi dve leti je bil album Options of a Trapped Mind v nastajanju, fantje so trdo garali, a čakanje se je obrestovalo. Z neopisljivim užitkom sem odvil folijo ploščka, ki je tudi oblikovno izredno lepo izdelan, vse od profesionalnega in vpadljivega logotipa do metalsko črne naslovnice, in s tresočo roko vstavil cd v predvajalnik… In že začetni komad Places of Dawn te z orkanskim šusom iz zvočnikov ponese v Bay Area! Negligence svoj glasbeni navdih iščejo prav v tej kotlovnici bandov, ki je v treh valovih, od začetka osemdesetih pa do konca tega burnega desetletja, v svet ponesla največja imena thrash metala – Metallica, Megadeth, Exodus, Testament, Heathen, Forbidden, Lääz Rockit, Agent Steel. Prav ti bendi predstavljajo velik vpliv na glasbeno ustvarjanje Negligence, ki pa so daleč od tega, da bi ideje svojih vzornikov le kopirali in reciklirali. Od njih so povzeli le najboljše in dodali veliko mero lastne avtorske note in inovativnosti. "Old-school" sreča novo šolo bi lahko rekli, predvsem zaradi mešanja vplivov stare šole thrasha z odlično, strupeno natačno produkcijo, ki spominja na produkcijo bandov, ki imajo to čast, da jih v roke prime veliki Andy Sneap. No ja, morda pretiravam, a produkcija albuma je za slovenske razmere preprosto rečeno neverjetna, povrh vsega pa so za njo poskrbeli povsem sami!

Ubijalski zvok se ne nikakor ne sramuje inštrumentalne virtuoznosti fantov, še posebej sta v ospredje potisnjeni kitari, ki ju brezhibno obvlada eden najboljših kitarskih dvojcev pri nas, Dyz/Jey. Kitarske vragolije, od katerih plošček kar prekipeva vzbudijo slabo vest v slehernem kitaristu, melodične pasaže so ubijalsko natančne, zaradi izvenserijskih kitarskih duelov se sliniš kot Pavlovi psi, povrh vsega pa te z opeko po glavi useka še nabor neverjetnih riffov, ki so v domači metalski sceni bolj redko tako odlično kot ravno pri Negligence. Kitare pa so, ravno tako kot briljirajo v kitarskih harmonijah in fantastičnih solažah, uničujoče tudi v ritmu. Poltonsko thrash žaganje, ki ga začinijo odlični kitarski vzorci in občasno še podprejo akustične kitare, delajo Negligence tako dinamične in vznemirljive, da se jih ne da prehvaliti. Vem da so fantje skromni, a brez sramu se lahko Dyz in Jey primerjata z velikimi dvojci thrash metala kot so Holt/Hunolt (Exodus), Altus/Piercy (Heathen), Calvert/Locicero (Forbidden) ali Peterson/Skolnick (Testament). No, vendarle pa kitari nista vse, saj ju lepo dopolnjuje odlična ritem sekcija. Ruža svojo baterijo lepo izkoristi, noge in roke divjajo tako bo dupli, a odigrajo tudi nekaj odličnih prehodov, ki jih lepo dopolnjujo činele. Lipnikov bas sicer po thrash maniri ni prav dobro slišen, a brezhibno opravi svoje delo in lepo dopolnjuje kitarski dvojec. Inštrumentalno so Negligence perfektni! Dyz, Jey, Ruža in Lipnik dihajo z enimi pljuči, razultat pa je lahko energija, čar in kemija, ki z Options of a Trapped Mind kar puhti!

Negligence so imeli v svoji kratki zgodovini največ težav prav z iskanjem vokalista, ki bo dostojno zaključil že tako odlično celoto. Po Lenzovem odhodu je v skupino prišel Alex, ki se ga morda spomnite kot obetavnega pevca zasedbe Metalsteel, ki ga je nekoliko še mučila odsotnost glasovne mutacije. A brez skrbi, Alex je glasovno dozorel in to kar nam predstavi na plošči je izkušnja, ki se lahko primerja le s požirkom pangalaktičnega grloreza iz Adamsovega Štoparskega vodnika… Če dobro pomislim, se je omenjenega napitka morda poslužil tudi Alex, ki zveni neverjetno. Vokal kar prekipeva od agresije, mladostniške upornosti in odlične interpretacije. Alexov vokal prinese prav tisto kar je prej manjkalo – barvo in surovo moč, ki Negligence dodata še zadnji ščepec magije. Manjša opazka bi padla le na njegovo izgovorjavo, saj je precej nejasna, brez pomoči knjižice bi nekaj besed brez težav ušlo ušesu. A prepričan sem, da bo z nekaj vaje tudi ta težava potonila.

Na Options of a Trapped najdemo devet rušilcev in eno inštrumentalno skladbo, ki vse skupaj povezuje. Skladbe so večinoma peklensko hitre, a zgrajene kompleksno in prekleto dinamično. A ta ugotovitev uspe šele po nekaj poslušanjih, saj plošča teče tako namazano, da je težko verjetni, da je hkrati tudi strukturno precej komplicirana. Negligence na svojem prvencu nizajo same uničevalce, v vojno vihro nas že na samem začetku pahne udarna Places of Dawn. A časa za počitek ni, saj z bombardiranjem nadaljuje primerno naslovljena War Machine. Prav od prvega trenutka plošče se inštrumentala iskrivost ne skriva, Alex pa je postal pravi thrash vokalist, ki mu v refrenih z "gang screami" v stilu svojih thrash vzornikov pomagajo še preostali člani. Umiritev srčnega utripa in dihanja omogoči kratek akustični vložek Passage To…, a ga preseka nadzvočno hitra (eem… "Go to warp, Scotty") Threshold of Society. Bay Arena pa je odlična, prava thrash himna. No Brain No Pain začne miren akustični uvod, ki prav hitro eksplodira v thrasherska nebesa. Meni najljubša Legacy of Lies se ponaša z verjetno najboljšim refrenom na albumu, sledi še ubijalsko rušilni naslovni komad, trešersko pa do konca uničita Fightback in Thrust. "Thrash "valhalla" here I come!"

Negligence si zaslužijo vse pohvale. Options of a Trapped Mind je v celoti njihovo delo, od produkcije pa do izdaje v samozaložbi. Prvenec je prišel tiho, skromno, brez soja medijskih luči, a pravzaprav jih niti ne rabi. Kvaliteta, ki jo ponuja govori sama zase. Negligence so ta trenutek na samem vrhu slovenskega metal ustvarjanja, Options of a Trapped Mind pa je plošča, ki si zasluži častno mesto na polici vsakega headbangerja! Options of a Trapped Mind lahko (beri: morate!) naročite na: [email protected]