Kamelot: One Cold Winter's Night

Kamelot so si v zadnjih letih izgradili status ene izmed najbolj cenjenih melodično metalskih skupin, ki s svojim izostrenim občutkom za skladno združevanje melodike, udarnosti, simfonike, epike in dramatičnosti skupaj združuje tako številne ljubitelje power metala kot tudi progresivnega metala. Večina izmed teh je zato gotovo nestrpno čakala na njihov drugi koncertni album, prvič v dvojni izdaji. "One Cold Winter's Night" je bil posnet v norveškem Oslu, baje med eno izmed najbolj ostrih in dolgih zim kar jih pomnijo v tistih krajih. Skupina je ime za album izbrala po variaciji naslova skladbe "On Cold Winter's Night" z albuma "Epica" (2003), že veliko prej preden je bil koncert posnet, vendar je ironija potegnila svoje prste vmes in tista koncertna noč je bila resnično mrzla in dolga s številnimi snežnimi meteži. Večina izvedb izvira z njihovega zadnjega studijskega albuma "The Black Halo" (2005) kot tudi prejšnjih dveh "Epica" (2003) in "Karma" (2001). Vsi trije med večino ljubiteljev veljajo za njihove najboljše tako, da to ni prav veliko presenečenje. Skupina se tega očitno zaveda in to, da je samo z "The Black Halo", skupaj z uvodom, kar osem del kaže na to, da gre za eno redkih power metalskih skupin, ki se ne ozira v preteklost. Od njihovih starejših stvaritev je tu zgolj njihovo najbolj priljubljeno delo "Nights Of Arabia" (The Fourth Legacy, 1999), ki je hkrati tudi edina izvedba katero je moč najti tudi na prejšnjem koncertne albumu "The Expedition" (2000). Kamelot imajo tako kot na zadnjih studijskih albumih tudi tokrat pomoč številnih gostujočih glasbenikov med katerimi so denimo priznani kitarist in producent Sascha Paeth (Heaven's Gate), bobnar/pevec Snowy Shaw (ex-King Diamond, ex-Mercyful Fate, ex-Dream Evil) ter pevka Simone Simons (Epica). Vsa ta pisana druščina je članom skupine na posnetkih pomagala, da večina del ne izgubi globine studijskih izvirnikov.

Prvi plošček odpre venček skladb z zadnjega studijskega albuma kot so uvodni "Un Assasino Molto Silenzioso" z vokalom Cinzie Rizzo, naslovni "The Black Halo" in "Soul Society". Skupina na energičen način sledi originalnim verzijam in si privošči zelo malo improvizacijskih odklonov. Domačin Khan komunicira s publiko tudi v svojem jeziku in interakcija med publiko in skupino je ves čas prisotna ter na visoki ravni. Od starejših del navdušujejo tudi odlične izvedbe "The Edge Of Paradise", "Center Of the Universe" (Epica, 2003) ter že prej omenjeni "Nights Of Arabia" s svojim orientalskimi motivi. Žalostinka "Abandoned" (The Black Halo, 2005), kjer se Khanu pridruži vokal žene kitarista Thomasa Youngblooda, je eden izmed najbolj emocionalnih trenutkov celotnega posnetka. Sledi "Forever" (Karma, 2001), ki bazira na znanem motivu norveškega skladatelja Edwarda Griega. Tu skupini v refrenih znova pomaga publika, ki delo ponese na višjo energetsko stopnjo. Sledita kratek solo nastop klaviaturista Oliverja Paloteija, kjer slednji demonstrira nekaj izmed svojih veščin igranja klavirja ter eno izmed najbolj priljubljenih del skupine "The Haunting" (The Black Halo, 2005). To njihovo tudi v komercialnem smislu najbolj dopadljivo delo kjer Khanu, tako kot v studijski verziji, s svojim operetnim vokalom dela družbo že omenjena Simone Simons, trenutno ena izmed najboljših pa tudi najlepših pevk v rock glasbi je gotovo eden izmed vrhuncev koncerta. Khan skozi večino izvedb vedno znova potrjuje svoj status enega izmed najboljših vokalistov v današnjem melodičnem metalu, medtem ko ostali člani skupine igrajo skladno s svojimi sposobnostim. Z "Moonlight", kjer se čutijo tako orkestralni aranžmaji kot tudi udarni rifi ob pomoči gostujočega kitarista Sasche Paetha, torej oba glavna elemnta skupine, je konec prvega dela tega koncertnega posnetka.

Drugi plošček, ki ga odpre "When The Lights Are Down", eno izmed najboljših del z "The Black Halo" je v mnogočem še bolj navdušujoč saj se na njem nahaja nekaj izmed njihovih najbolj ambicioznih del. Med njima verjetno najbolj izstopata odlična izvedba epske sage "Elizabeth" (Part I, II & III) (Karma, 2001) tokrat združene v celoto in "March Of The Mephisto" (The Black Halo, 2005), verjetno njihovo najtrše delo sploh, ki poleg nasnetih studijskih vokalov v vlogi Mephista vsebuje tudi vokal znanega bobnarja Snowya Shawa (ex-King Diamond, ex-Mercyful Fate, ex-Dream Evil). Kamelot za finale postrežejo še s svojo priljubljeno uspešnico "Karma" (Karma, 2001) nakar sledi krajši solo bobnarja Caseya Grilloa ter še ena epska in atmosferična mojstrovina "Farewell" (Epica, 2003). Za zaključek pa so spustili še "Outro", ki je le inštrumentalna različica"Abandoned" s posameznimi ženskimi vokali. Publika je vseeno do konca ostala zagreta in prav njej se ima ta koncertni posnetek zahvaliti, da ne izgubi na energičnosti saj kot že omenjeno večina izmed izvedb zvesto sledi studijskim verzijam, če izvzamemo nekaj "okraskov". Produkcija je odlična tako kot je tudi v tradiciji njihovih studijskih del.

"One Cold Winter's Night" je zelo dober koncertni posnetek koncertno izkušene in dobro uigrane skupine brez katerega gotovo ne bo ostal noben pravi ljubitelj Kamelot. Hkrati je tudi solidna odskočna deska za vse, ki bi radi pobliže spoznali skupino pa čeprav ne vsebuje njihovih starejših del, katerih nikakor ne pogrešam. Morda nekoliko moti le dejstvo, da si skupina ne privošči več svobode pri izvedbi posameznih del, a če pustimo vnemar to njihovo doslednost studijskim verzijam, je album terna za vse ljubitelje melodičnega metala. Kamelot so s tem zelo dobrim koncertnim albumom uspešno potrdili svoj status ene izmed najbolj zanimivih in izvirnih skupin v današnjem power metalu.