Glasba angleških pionirjev psihadeličnega in progresivnega rocka The Moody Blues tudi po testu časa in pretoku več kot štirih desetletij odkar so prvič opozorili nase z legendarnim, lahko se reče tudi revolucionarnim, albumom "Days of Future Passed" (1967) ne neha navduševati različnih generacij poslušalcev s svojo bogato mešanico veličastnih simfoničnih aranžmajev, nalezljivih vokalnih harmonij in izjemno pretočnih melodij. Legendarni Moodyi so iz albuma v album, nekako vse do začetka sedemdesetih, postajali vse kompleksnejši ter dajali čedalje večji poudarek simfoničnim aranžmajem in obsežni uporabi reverba (posebnega efekta za ustvarjanje vokalnih odmevov).
Ta trend je bil občuten tudi na njihovem četrtem studijskem dosežku "On the Threshold of a Dream" na katerem so prek metafizičnega izleta v svet sanj nadaljevali s tradicijo konceptualnih albumov, katero so začeli že na predhodnih dveh izdelkih. Koncept sanj je še posebno poudarjen na drugem delu albuma z vrhuncem v "The Voyage" suiti, katera naj bi bila delno navdahnjena po Straussovi simfo klasiki "Also Sprach Zarathustra". Ponovno ne manjka narativnih vložkov za katere je poskrbel klaviaturist Mike Pinder. Slednji blesti predvsem z za tiste čase inovativno rabo melotrona, medtem ko je z igranjem orgel in čela vnovič ključen tudi pri ustvarjanju veličastnih, včasih že skorajda sakralno obarvanih, orkestralnih aranžmajev. Skupaj s kitaristom Justinom Haywardom, basistom Johnom Lodgeom, flavtistom Rayem Thomasom in bobnarjem Graemejem Edgejem tvori kvintet imenitne pevske naveze, ki ustvarja številne melodične harmonije prek katerih se ni težko potopiti v svet sanj. V tem segmentu je Justin Hayward vnovič tisti vodilni vokal skupine, ki z izjemno barvno čistostjo in emocionalno srčnostjo najbolj prevzame pri tkanju nalezljivih melodij, čeprav je tudi od njegovih pevskih tovarišev prepričljiv vsak na svoj način.
Glasba The Moody Blues je, kar se tiče samega ambienta, že od nekdaj zvenela kot, da bi izvirala iz nekih davno minulih, mitoloških in kar se da romantičnih časov, ko so se fantastične vizije sprehajale z roko v roki s pastoralno obarvanim vsakdanjikom. "On The Threshold of a Dream" pri tem ni izjema, saj poslušalca s svojo lirično bogato naravo naglo popelje v srčiko eteričnih planjav. "In the Beginning" je klasični narativni uvod, ki poslušalca uvede v jedro koncepta. Elektronski zvoki se v ozadju mešajo z melotronom, medtem ko se Hayward, Edge in Pinder izmenjujejo v vlogi pripovedovalcev. Haywardov karakter poskuša odkriti pomen življenja, Edge igra antagonista iz računalniško-kibernetičnega sveta, ki hoče protagonista uvesti v hladni svet dominacije elektronskih entitet in popolne odsotnosti vsakršne človeške topline, medtem ko Pinder nastopa kot "glas vesti", ki protagonista na koncu prepriča v to, da razmišlja svobodno, kar je tudi glavno sporočilo koncepta.
"Lovely to See You" je, kljub temu da ni izšel kot single, po zaslugi prešerne melodije na akustični kitari in izvrstnih vokalnih harmonij, postal zimzelena klasika in tudi najbolj znana skladba z albuma, katero še dandanes izvajajo na koncertih. Psihadelično-pastoralni "Dear Diary", kjer osrednjo melodijo vzdržujeta Thomasov eterični vokal in flavta, odseva ciničen pogled na vsakdanjik s strani nerazumljenega posameznika, ki na koncu besedila vse skupaj začini z izdatno dozo črnega humorja, potem ko v časopisu prebere novico o uspešnem testu hidrološke bombe in si oddahne, ko ugotovi, da med preizkuševalci eksplozije ni bilo nobenega, katerega bi osebno poznal. "Send Me No Wine" je grajena na poskočnem tempu ter na prijetni akustični melodiji ob valovih melotrona, kar je bilo nekako značilno za skladateljski stil Johna Lodgea, ki tu nastopa v vlogi glavnega pevca. Izpod Lodgeovih skladateljskih vijug izvira tudi odlični "To Share Our Love", kateri je prav tako baziran na poskočnem tempu s poudarkom na temperamentnem Haywardovem kitarskem rifu. Zanimivo je, da tu glavno pevsko vlogo opravlja Pinder, kar je bilo v nasprotju z njihovo tradicijo, da je bil avtor posamezne skladbe tudi njen glavni pevec.
"So Deep Within You" je romantična, ljubezenska skladba, kjer osrednjo melodijo tketa Thomasova flavta ter Pinderjev vokal in melotron. Haywardov "Never Comes the Day" je izšel kot edini single z albuma, ki pa je, precej presenetljivo in v nasprotju s siceršnjim lepim uspehom albuma, popolnoma pogorel na radijskih lestvicah. Temu navkljub gre za imenitno, če že ne ganljivo skladbo v klasični Haywardovi melodični tradiciji s številnimi okusnimi vložki na akustični kitari ter srce parajočim petjem, kakršno je bilo od nekdaj povezano z vokalnimi sposobnostmi tega pevskega mojstra. "Lazy Day" je še en šaljiv, sarkastično obarvan, Thomasov pevski in skladateljski bonbonček, kjer se v besedilu poigrava s posameznikom, ki vsako nedeljo zdolgočaseno preživlja pred TV-jem. Njegova apatična navada traja vse do groba.
"Are You Sitting Comfortably?" je podložen na prijetni pastoralni melodiji, katero oblikujejo romantični aranžmaji na akustični kitari in flavti. Romantično-pastoralno vzdušje se odlično preliva z besedilom, ki je navdahnjeno z legendo o kralju Arturju, njegovi kraljici Guinevere, čarovniku Merlinu, gradu Camelot in vitezih okrogle mize. "The Dream" je kratka, govorjena uvertura v zaključno suito, ki po ambientu in recitalu spominja na tipično nočno moro, kar sovpada s konceptom o sanjah. Prvi izmed dveh delov "Have You Heard" je na valovih melotrona zabeljeni začetek odlične simfonično prog rockovske suite, katera je sestavljena iz treh delov. Drugi del suite, navdahnjen po Straussovem "Also Sprach Zarathustra", predstavlja "The Voyage", kjer kraljujejo mogočni orkestralni aranžmaji na podlagi melotrona, orgel, klavirja, čela in flavte. Na koncu se z izjemno izpovedno močjo še enkrat ponovi eterični motiv "Have You Heard" in s tem nastopi zaključek zanimivega potovanja po svetu sanj.
"On the Threshold Of a Dream" je še utrdil pozicijo The Moody Blues med ključnimi inovatorji pri postavljanju mostov med simfoniko in psihadeličnim rockom. Album je naphan z zbirko za ušesne končiče nadvse dražljivih skladb, ki bodo očarale vse ljubitelje prefinjenih melodij in med rockovskimi meandri spretno manevrirane orkestracije. Z njim so dodobra utrdili svoj prepoznavni zvok in nadaljevali s serijo imenitnih albumov, ki so imeli pomemben vpliv na razvoj psihadeličnega in zgodnjega progresivnega rocka, čeprav resnici na ljubo niso več vlekli kakih pretirano revolucionarnih glasbenih potez, saj so štafeto vodilnih pionirjev na področju art rockovskega pustolovstva počasi začeli predajati nekaterim drugim skupinam, katerim so prav oni svoje dni pomagali utreti glasbeno pot.
na vrh