"On A Storyteller's Night" je eden izmed tistih magičnih albumov, ki tudi po plejadi pretečenih let sijejo v vsem svojem veličastju z nezmanjšano močjo in burijo navdih številnih poslušalcev in glasbenih skupin širom sveta. Melodično rockovskim prvakom Magnum ni prinesel samo zasluženega preboja med najbolj cenjene zasedbe tistega časa, temveč je obenem postavil standarde kako se ustvari AOR mojstrovina, ki lahko obenem zveni tako mistično in veličastno kot ljubezensko izpovedno. Magnum so ta trenutek svojega največjega zmagoslavja skrbno pripravljali praktično že vse od začetka svoje kariere. Več let so s pretanjenostjo izpopolnjevali svojo unikatno različico melodičnega art rocka ter v tem času ustvarili štiri zelo dobre albume, a vsakemu izmed njih je manjkala tista pika na i, tista magična komponenta, ki bi jim prinesla status mojstrovine in jim za vse večne čase prislužila status ene najboljših melodično rockovskih skupin vseh časov.
Z neponovljivim "On A Storyteller's Night" jim je naposled uspelo ustvariti svojo prvo mojstrovino (in poleg "Vigilante" (1986) ter "Wings Of Heaven" (1987) njihov edini album, ki si upravičeno zasluži ta naslov), kjer so vsi njihovi tradicionalni glasbeni elementi in bogate ideje padle v tisto ustrezno harmonijo, ki nekemu delu zagotovi nesmrtnost. Poleg "vilinskega princa", fenomenalnega pevca Boba Catleya, ki ves čas navdušuje s svojo izjemno vokalno predstavo (na nobenem njihovem albumu v svoje petje ni vložil toliko srca in duše kot na tem albumu), so tudi ostali glasbeniki demonstrirali izjemno medsebojno harmonijo, kjer ni prostora za dominantnost, po domače povedano solistično preseravanje, temveč na enakovreden način zasijejo kvalitete slehernega inštrumentalista.
Tony Clarkin, kitarist, pisec velike večine Magnum glasbe in besedil ter ob Catleyu osrednji motor skupine, ni doživljal samo kreativni vrhunec kot komponist, temveč je njegovo igranje dobilo nove razsežnosti prek ponudbe številnih originalnih rifov, pretanjenih solističnih okraskov in tvorbe številnih visoko melodičnih pasaž. V veliko pomoč pri ustvarjanju izjemno bogatega in polnega zvoka tega albuma so mu bile tudi izvrstne simfonične teksture v domeni klaviaturista Marka Stanwaya, ki na sintetizatorjih lepo demonstrira zakaj se je AOR razvil iz progresivnega rocka. Ritem linija je ves čas zelo solidna in raznovrstna s tem, da je treba posebej izpostaviti bobnarja Jima Simpsona, ki je zamenjal originalnega bobnarja Kexa Gorina in za katerega je bil to obenem prvi in edini album s skupino. Njegov masivni slog bobnanja z obširno rabo činel opravlja velik delež pri tvorbi mogočnega zvoka posameznih kompozicij.
Tisto glavno kar dela ta album tako izjemen pa niso samo glasbene spretnosti članov skupine, temveč predvsem neverjetna energija in mistika, ki obkroža praktično vse kompozicije na albumu. Tu ni niti ene šibke stvaritve; veličastno in prav nič osladno zvenijo tako power balade kot mogočne epske himne. Tudi besedila so ena izmed najboljših v njihovi povesti in tudi tokrat pod navideznim plaščem fantazijske tematike po večini vsebujejo močno kritiko vseh vrst vojn in družbenega izkoriščanja. Lirični vrhunec albuma nedvomno predstavlja "Les Morts Dansant", ki pripoveduje o zadnjih trenutkih po krivici obtoženega človeka, ki se znajde pred strelskim vodom diktatorskega režima. V nekaterih besedilih so tudi aluzije na svetle strani določenih angleških lastnosti, kar znova potrjuje, da so bili Magnum vedno pristni angleški patrioti.
"On A Storyteller's Night" tako s svojim vzdušjem poslušalcu ne prikliče pred oči samo podobe raznovrstnih fantazijskih svetov ter koče sredi gozda, kjer ob prasketajočem kaminu med deževno nočjo škratje in vilinci z napetostjo poslušajo pripovedovalčeve zgodbe (podoba, katero uteleša naslovna skladba in katero je ovekovečila odlična naslovnica Rodneya Matthewsa), temveč številne druge zgodbe o ljubezni in tragediji iz resničnega sveta. Številni ultra melodični epski refreni še dolgo odzvanjajo v ušesih in poslušalca tako rekoč silijo, da si jih v glavi vedno znova prepeva še dolgo po poslušanju albuma. Ne gre prezreti tudi izjemne produkcijske kakovosti, ki je bila pred svojim časom in za katero je zaslužen Kit Woolen, ki se je izkazal že s svojim sodelovanjem s Thin Lizzy, Philom Lynottom in Davidom Gilmourjem.
Nemogoče bi bilo izpostaviti posamezne kompozicije, saj so prav vse na svoj lasten način izvrstne, zato je najboljša kar temeljita predstavitev sleherne izmed njih. Epski "How Far Jerusalem", ki zbuja mravljince s kombinacijo izjemne mistike in heavy rockovske potentnosti, je tako rekoč popoln uvod v album. Po dramatičnem uvodu z valovanji sintetizatorjev vpade mogočen kitarski rif, ki pripravi prostor za veličasten refren. Teksture sintetizatorjev v ozadju se ves čas na izjemen način pretakajo ter tvorijo izjemen zaslon epskemu petju, ritmični kombinatoriki in udarnim kitarskim pasažam. Medtem Catleyev vokal pripoveduje mistično zgodbo o križarjih, ki se v Londonu zbirajo, da se bodo odpravili na svoj pohod v "sveto deželo".
Sledi fenomenalni "Just Like An Arrow", največji hit v zgodovini skupine. Slednjega bi se preprosto lahko označilo z eno besedo – čista AOR pravljica ob kateri si človek zaželi preteči svet in se dotakniti zvezd! Če je bil kdaj ustvarjen popoln AOR hit ali vsaj približek te popolnosti, katerega refren kar noče in noče oditi iz ušes poslušalca in ga sili v to, da bi kar poletel na krilih breztežnostne svobode, je to ta fenomenalni pop rocker, gotovo eden izmed treh najveličastnejših dosežkov v povesti skupine. Prav neverjetno je na kako osupljiv način uspejo Magnum prek osrednje, ultra nalezljive melodije bazirane na izjemnih bobnarskih prehodih, harmoničnem prepletu sintetizatorjev in kitare ter orgazmičnega refrena, kjer Catleyev vokal posreduje nepozabno lirično sporočilo, pričarati hiperintenzivno vzdušje. Edina "pomanjkljivost" je ta, da se vse prehitro odvrti naokoli in poslušalca pusti v želji po vnovičnem sladkanju. Za to na predvajalniku obstaja nadvse dobrodošla tipka, ki omogoča, da si ta nesmrtni hit lahko vedno znova predvajate.
Serija izjemnih skladb se nadaljuje z naslovno epsko pravljico "On A Storyteller's Night", kjer ob prasketajočem kaminu znova oživijo bajke in legende, Magnum pa demonstrirajo še eno izmed nepozabnih AOR klasik. Tako kot vsi veliki rock epi, tudi ta vsebuje krajši dramatični uvod na klavirju in valovanju sintetizatorjev, kateremu narekuje potek melanholični vokal. Vse to se nenadoma prelije v orgazmični refren z osrednjo himnično krilatico "keep your night light burning", katera je podložena na okusno podlago sintetizatorjev in potentnega kitarskega rifa. Clarkin si vzame čas tudi za nadvse okusno heavy rockovsko solažo, ki povezuje naslednji preliv v magični refren, kateri poslušalca v svoji spevnosti zasvoji še dolgo po zaključku te čudovite kompozicije.
"Before First Light" je nekoliko bolj prizemljen, klasičen melodični rocker z izstopajočim kitarskim rifom in duhovitimi arpedžiji, mogočnimi ritmičnimi prehodi in neizbežnim antemičnim refrenom, kjer Catley v svoje petje ponovno vloži vso dušo. Klasika, tako kot skoraj vse kompozicije na tem albumu. Niz fenomenenalnih stvaritev se nadaljuje z že prej omenjenim dramatičnim epom "Les Morts Dansant, ki pripoveduje tragično zgodbo o političnemu zaporniku pred strelskim vodom in njegovih poslednjih mislih. Skupina začne postopoma ustvarjati dramatiko prek melanholičnega stopnjevanja na klaviaturah in izjemno vživetega petja kar vodi do antemičnega refrena, ki obenem zbuja tako nostalgijo kot sočutje do vseh žrtev zatiralskih režimov. Interakcija med mogočnimi teksturami klaviatur, udarnimi kitarskimi rifi, bobnarskimi prehodi in mogočnim vokalom je ponovno za vse prste polizat in Magnum ponovno ovekoveči kot mojstre epske dramatike. Zaključne lirične metafore pa so tiste, ki ključno prispevajo, da se ta kompozicija usidra tako globoko v srce.
Energično-romantični "Endless Love" se ponaša z mogočnim heavy rockerskim rifom, katerega povezuje odlična vokalna predstava skupaj z dramatičnimi pasažami sintetizatorjev. Še posebno navduši izhod v dramatično sekcijo, kjer prevladujejo bogate inštrumentalne pasaže in monumentalni refren. Za ušesa grabljivi pop rocker "Two Hearts", je še ena izjemna kompozicija mnogih odlik, ki se odpre z izjemno domiselnim rifom in duhovitimi efekti na sintetizatorju nakar se prek sočnih inštrumentalnih pasaž nadaljuje v antemični, izjemno speven refren. Lahko bi se reklo, da gre za nekoliko manj intenzivnega in dramatičnega sorodnika "Just Like An Arrow" zato ne preseneča, da sta si delala družbo kot edina singla z albuma.
Tudi "Steal Your Heart" je prvovrsten AOR antem, kjer navdušuje preprosta, a nadvse nalezljiva melodija in osrednji refren, odlično ujet predvsem v prepletu udarnega rifa in srce parajočega vokala, ki sodi v sleherni pošteni avto radio predvajalnik. Magnum ponovno demonstrirajo nekoliko tršo plat na odličnem patriotskem antemu "All England's Eyes". Slednji se ne ponaša toliko z nalezljivim refrenom, kot z zelo dobrimi inštrumentalnimi intervali in skrivnostnim, mističnim vzdušjem. Tako Clarkin kot Stanway demonstrirata nadvse izborni solaži na svojih inštrumentih. Za veliki finale pa je tu še romantično-nostalgična "The Last Dance", skorajda sanjski zaključek albuma, katero se lahko brez pretiravanj označi kot najlepšo power balado v povesti skupine. Ta čudovita balada ob spremljavi na klavirju do konca izpostavi Catleyevo izjemno srčno petje ter na idealen način zaključi "pripovedovalčevo noč", ko se bojevniki odpravijo na zaslužen počitek.
"On A Storyteller's Night" je utelešenje vsega najboljšega v glasbenem izrazu te čudovite skupine in melodičnemu rocku nasploh. To je album, katerega preprosto sploh ni mogoče prehvaliti zato mu gotovo prav vsaka kritična predstavitev dela krivico. Magnum so si z njim prislužili svoje mesto med nesmrtnimi in najbolj cenjenimi angleškimi rockovskimi skupinami ter naredili čudovit melodično rockovski most med fantazijo in resničnostjo. Obenem pa je postal nekakšno, nekoliko krivično, merilo po katerem so se od tedaj merili vsi njihovi naslednji albumi. Čeprav je sledila še vrsta odličnih Magnum izdelkov s kopico nepozabnih AOR standardov med katerimi še posebno izstopa "Wings Of Heaven", ki je med nekaterimi privrženci skupine cenjen skorajda enako kot "Storyteller", pa nobeden izmed njih ni ponovil njegove intenzivne magije in perfekcije, ki traja od začetka do konca albuma. "On A Storyteller's Night" zato ni samo eden najboljših melodično rockovskih albumov, temveč upravičeno sodi med največje dosežke v povesti rock glasbe in kot tak spada v sleherno gospodinjstvo. "Keep your night light burning".

na vrh