Gentle Giant: Octopus

Gentle Giant so z "Octopus" ustvarili eno izmed svojih najboljših del. Album ponuja cel spekter unikatnih glasbenih idej, ki jih je bila skupina vedno sposobna ustvarjati kot za šalo. Kot izjemni mojstri številnih inštrumentov ter glasbeni inovatorji kakršnih v rock glasbi ni bilo veliko, Gentle Giant s svojimi zgodnjimi albumi vedno znova potrjujejo, da bo ta skupina vedno imela svoje zveste poslušalce in kulten status med ljubitelji dobre glasbe. Tako pestrega nabora kompleksnih delnic, vrhunsko odigranih, večglasnih vokalnih harmonij pa izjemnih aranžmajev kot jih ima ta album ter večina del te skupine so vredna vsega občudovanja. Njihove vokalne harmonije so imele vpliv na veliko bolj znane in komercialno uspešnejše skupine (Queen recimo). Poleg profesionalnosti in vrhunske uigranosti so Gentle Giant v svoji glasbi ves čas ponujali svoj izredno barviti, navihani in inteligentni humor, ki ga odseva že samo ime skupine. Na "Octopus" prevladuje večinoma "folky" zvok, ki se ves čas oplaja z izjemno pestrimi glasbenimi elementi, ki spodbijajo meje od jazz fusiona pa do hard rocka. Po "Three Friends" (1972) je skupina še pridobila na kompleksnosti in opustila večino hardrockerskih delnic, ki so prevladovale na prejšnjem albumu. Malcolma Mortimoreja je na "Octopus" za bobni zamenjal tehnično še bolj podkovani John Weathers. Na albumu je ponovno cel spekter najrazličnejših inštrumentov, ki so dokaz tega da je bil vsak član skupine, na čelu z brati Shulman, multiinštrumentalist.  Album krasi tudi odlična naslovnica Rogerja Deana (med drugim avtor naslovnic skupin kot so Yes, Uriah Heep, Asia, Osibisa…).

"The Advent Of Panurge" se odpre z Derekovim in Philipovim vokalnim izmenjavanjem. Temu se kmalu pridružijo Weathersovi bobni, Greenove hitroprstne solaže in preostal nabor inštrumentov, ki nemudoma ustvari svojevrstno zvočno fuzijo. Na skladbi lahko kar poljubno izbiramo katere glasbene delnice nam v danem trenutku bolj ostanejo v slušnih zaznavah, tako veliko jih je. Zanimiva je tudi vokalna razdelitev in izmenjavanje obeh pevcev, katerima se na njuni skrajni levi in desni ves čas vzporedno pridružujeta kitari. Skladba je, če poslušata besedilo, še eno izmed njihovih izredno duhovitih in inteligentih štorij, navdahnjenih po literarnem delu "Gargantua in Pantagruel" Francoisa Rabelaisa (1494-1553). "Raconteur Troubadour" ima odlične baročne "folk rock" delnice. Tu se Gentle Giant izkažejo kot moderni dediči srednjeveških angleških trubadurjev. Derekovi vokali so sijajni, briljantna violina in izvrstna pihala pa vam bodo preprosto odvzeli sapo. "A Cry For Everyone" je baziran na Greenovem hardrockerskem, skoraj metalskem rifu in njegovimi odličnimi solažami. Tudi Minnear je izvrsten s solažami na orglah. Skupina je bila še kako "heavy" in kompleksna obenem, kadar se jim je tega zahotelo. Skladba je po besedilu sodeč navdahnjena z deli in prepričanji francoskega literata Alberta Camusa. "Knots" je ena izmed klasik skupine, kjer kraljujejo njihove zaščitne, večglasne vokalne harmonije. Kompozicija pa je grajena v glasbeni strukturi madrigala. Večglasnim vokalnim harmonijam ves čas sledijo izjemno duhovita in unikatna Weathersova tolkala (ksilofon), ki ob poslušanju resnično obudijo premikanje prijaznega velikana. Še eden od tistih zaščitnih glasbenih elementov skupine torej. "Knots" je mojstrovina, katero so še leta zatem "kopirale" mnoge moderne prog rock skupine (Spock's Beard denimo). Multičasovni vokali in frenetični bobni vam bodo gotovo še dolgo ostali v spominu. "The Boys In the Band" se odpre z lucidnim posmehom in kotaljenjem kovanca po mizi in že nas v hipu posrka v izjemno fuzijo najrazličnejših glasbenih prvin skupine. Tistim značilnim glasbenim elementom kakršne so sposobni pričarati le oni se v drugem delu pridružijo solaže na Derekovem saksofonu in Greenovi kitari pa še "nekaj" drugih solaž, ki se med seboj izmenjavajo  vse do zaključka kompozicije. Na tej skladbi se nazorno čuti izjemna uigranost skupine. "The Boys In the Band" je nedvomno ena največjih umetnin, kar jih je skupina kdaj ustvarila. "Dog's Life" je večinoma grajena na violini in je še ena izmed tistih folk rock stvaritev skupine s šaljivimi glasbenimi elementi, tako značilnimi za njih. Ksilofon nas tako ponovno zaziba v velikanovo nežno naročje. Fantje se spet nekoliko "zresnijo" s "Think Of Me With Kindness", ki je prelepa balada in izjemno melodična kompozicija grajena na klavirju in pihalih. Kerry Minnear je tu na glavnem vokalu resnično odličen. Zaključna "River" je eksperimentalna folk rock kompozicija bazirana na prepoznavnem Greenovem rifu in Rayovi violini. Minnearove klaviature (moog sinthesizer) pa naredijo zvočno kuliso, ki ustvarja atmosfero izredne intenzivnosti.

"Octopus" je ena izmed tistih klasik progresivnega rocka, ki je bila ob izidu daleč pred svojim časom. Vplivala pa je na mnoge moderne progresivne skupine, na američane Spock's Beard in Echolyn, recimo. "Octopus" je eno izmed najboljših in najdostopnejših del te legendarne, a izjemno prezrte skupine. Album je brez napak in edino kar bi mu morda lahko očital je le precej kratek čas trajanja plošče kar pa za tedanje snemalne tehnike ni bilo nič nenavadnega. "Octopus" bolj kot vsak drug njihov album definira to skupino in nazorno priča o tem, da so Gentle Giant enostavno predobra skupina, da bi ostala prezrta s strani ljubiteljev simfoničnega progresivnega rocka in dobre glasbe nasploh. Ta album je tudi idealen začetek za vse tiste, ki šele odkrivajo skupino. "Octopus" vas bo v hipu ali pa po več poslušanjih na koncu vedno ovila v svoje lovke. In ne boste verjeli: po tem albumu so Gentle Giant postali še boljši!