Peter Lovšin. Novi album. Zakaj? Ker lahko. Mož, ki je videl vse ere slovenskega rock'n'rolla, še malo dlje in več, se torej vrača z novim studijskim dokumentom. Naziv »Območje medveda« ima lahko v današnjem času premnogo pomenov. V aktualnih časih obče kapitalistične degradacije matere narave in planeta, upajmo, da tudi naravovarstvenega.
Naš vrli stari dobri »Perči Gnus« torej ne menja svoje dlake. To kar vidiš, to tudi dobiš. Razveseljivo je, da nosi novi album, na katerem sodeluje živopisana garda izvrstnih slovenskih glasbenikov, več rockovskega opaža, kot sem si sprva upal nadejati. Album znova na povsem neprikrit način izžareva tisto predobro znano zafrkljivo in porogljivo plat zabavljaštva samostojne poti glasbene legende. Znova so tu namreč trenutki lenobnega zviranja, mehko brhkih ritmov, kjer si ni težko predstavljati turizma stricev s preveč denarja in v krizi srednjih let, ki migotajo ob ritmih kalipsa in v havajskih srajčkah nekje daleč, daleč stran, izgubljeni v tihomorskem otočju. V tem oziru sta skladbi Taka taka ter Na tak način pravzaprav tisto, kar od vsake Lovšinove solo plošče že kar zahtevaš.
Dobro je, da si je Lovšin zaželel na albumu sodelovanja s tremi zasedbami, ki se močno naslanjajo na rock' n' roll. To ob predvidljivih trenutkih (Junak odpora, Ko gre vse k vragu) vnaša močno zaželeno dinamično razgibanost razvoja dogodkov. Prvi so kar Lovšinovi matični Pankrti in skladba (To ni več) Slovenija. To je družbeno kritični moment albuma in zalogaj, ki bi se lahko vključil tudi na katerega izmed albumov Pankrtov. V takšni skladbi se vedno znova zaveš, s kakšno glasbeno naravo rock'n'rolla Lovšinova vokalna prezenca (še vedno) najbolje kemično reagira. V skladbi Ti lahko se Petru priključi celotna ekipa Big Foot Mame, ki je nadvse uspel eksperiment tipske podobe slovenskega geografskega porekla druženja rock'n'rolla s punkovsko potrganostjo. Še posebej razbeljen trenutek albuma pa prinaša blues swinganje Na dobri poti, ki izpade posebej atraktivno zavoljo besnila improvizacijske zabele, kar v karakter skladbe prinaša nebrzdana potenca blues rock žrebcev iz zasedbe Prismojeni profesorji bluesa. S poudarjenimi kitarskimi frazami in čvrsto bučavimi ritmi zabeljeni Najina pesem ter Briga me dobrodošlo zadržujeta rockovski moment na albumu tudi, ko se ta vsebinsko preveša v zaključni del. Zadnja skladba albuma Trije grozdeki dodaja na album celo keltski folk pridih in s tem smeli odklon od »pričakovanega«.
Sicer pa ostaja Peter Lovšin svojevrstni fenomen. Poezija je jasna, urezana v ljubljanskem slengu. Pero v sporočilih znova pristopa direktno, brez ovinkov, naravnost, predrzno, pobalinsko, brez rešpekta in seveda ob vsem tem tako kot vedno, na moč zabavno. Sicer pa prinaša v vokalnem oziru album »Območje medveda« novo »zombilacijo«, ki jo lahko ustvari na vokalu le Peter Lovšin. Njegova vrednost je ravno v tem, da pravzaprav ni nikdar slovel kot pevec, v tipskem pomenu te besede. Prav ta »nenormalnost« vokalne karizme Petra Lovšina ostaja tudi na novem albumu njegov zmagoviti poker asov in zagotovilo, da učinkujejo nove ideje, ne glede na žanrsko formatiranje skladb, samosvoje, prepoznavno, edinstveno. »Lovšinovsko« torej.
Nič manj, nič več. Ljubitelji edinstvene karizme žive legende rock'n'rolla na slovenskem imajo Petrov novi album že doma. In teh ni malo. Zadovoljeni bodo. »Območje medveda« je še en dosežek, zvarjen po preverjeno vžigajoči recepturi druženja preprostih, kratkih in jedrnatih gibov komponiranja z zelo učinkovitim izkoristkom rabe aksioma »manj je več«. Peter z njim potrjuje, kako izkušen glasbeni rokodelec slovenskega rock'n'rolla ostaja tudi na zrela leta svojega glasbenega obrtništva.
Peter Lovšin - Ti lahko (& Big Foot Mama) - uradni video:
na vrh