Tide: Nothing to Lose

Tide, menim da četverice mladih, nadarjenih in simpatičnih fantov ni treba več posebej predstavljati, saj so v letu 2005 neverjetno opozorili nase s prvencem "Seven Days", ki je dočakal tudi ponatis. S prvega albuma so izstopale predvsem tri skladbe: "Release My Gun", "Evolution", ter "Brain Damage". Za zgoraj omenjene skladbe so fantje posneli tudi videospote in tako se je zgodba o uspehu samo še nadaljevala.
A kvartet ni našel časa za počitek – in prav je tako. Preko poletja 2007 so v Amsterdamu posneli drugi studijski album "Nothing to Lose". Tokrat sta za produkcijo poskrbela Peer Rave (Henry Rollins, Urban Dance Squad, Junkie XL) in MatthijsVan der Speck (nekdanji kitarist Lennyja Kravitza, sodeloval pa je tudi z Lauryn Hill in Craigom Rossom).

Ta prekrasni plošček vsebuje enajst pesmi, od tega je skladba "Kick Out the Jams" odlična priredba skladbe skupine MC5. Čeprav je album precej manj udaren kot prvenec, katerega recenzijo si lahko preberete TUKAJ, je ta veličastni plošček veliko bolj melodičen, dovršen in poglobljen.

Tudi vizualna podoba albuma pove precej oz. je včasih celo glavni razlog, da se odločite za nakup zgoščenke, če izvajalca sploh ne poznate. Brez pardona in neusmiljeno se je ekipa izkazala tudi tu, saj je zunanja podoba albuma zelo nežna. Zdi se, kot da album prosi, da ga kupite, brez pretiranega in nepotrebnega kiča, zaradi barv in izvirnosti zgoščenka sama opozori nase.

Že po prvem poslušanju albuma me je zajela prava tideforija, čeprav mi spočetka album morda ni deloval tako dober kot njegov predhodnik, a po večkratnem poslušanju človeka dobesedno zasvoji, sploh glede na slovenske albume in razmere v glasbi na naših tleh.
Album se odrine na vso moč s skladbo "No place left to go", z že znanim kitarskim zvokom, ki je res značilen samo za skupino Tide. Ko poslušalec zasliši še ritem sekcijo, dobesedno obnemi. Res dovršena melodičnost ter pristni rock, ki si ga vsi tako želimo, produkcija albuma je samo še pika na i, mislim pa, da bodo naši bandi potrebovali še kar nekaj časa, da bodo prišli do točke, na kateri je ta trenutek skupina Tide.

Pesem za pesmijo osvojijo poslušalca in vsaka pesem posebej preseneti. Za povrh vsega so fantje besedila ponovno spisali v angleščini, pa vemo, kakšen polom zna biti to pri naših izvajalcih, a ne pri skupini Tide, saj Kevin brez večjih težav zelo lepo poje v angleškem jeziku, poleg tega pa je njegov glas zelo specifičen in daleč prepoznaven.

Tretja skladba "Waiting for the rain" je hkrati prvi single z nove plošče. Premierno sem jo slišala najprej na 24ur.com (žal je bila tam kvaliteta zvoka pod nivojem, saj se je slišalo, kot da bi bil album doma posnet in brez masteringa, skladbi še vedno lahko prisluhnete TUKAJ), zato sem bila toliko bolj presenečena, ko sem slišala tisti pristen zvok te prekrasne balade. Tu lahko izpostavimo tudi solažo na kitari, ki sicer ni pretirano zahtevna, a odlično paše v pesem.
Prav vse pesmi so med seboj zelo povezane, zdi se, kot da so Tide v dveh letih popolnoma odrasli in si sicer želijo množici igrati še vedno pravi rock, vendar tokrat v bolj dovršeni in melodični različici. To je prava poslastica za gurmane dobrega rocka, uspeh bodo prav zagotovo ponovili, tokrat pa bandu privoščim, da tudi v tujini opozori na to, iz kakšnega testa so.

Fantje so definitivno zelo napredovali ter naredili pomemben korak za slovensko glasbo, morda se poslušalci prvega albuma ne bodo strinjali z menoj, saj je album res precej bolj umirjen, a fantje so iz albuma naredili tisto, kar si želi vsak glasbenik.

Če bi me postavili pred dejstvo, da moram izbrati samo 3 skladbe z albuma, ki me najbolj prepričajo, bi bila to zelo težka naloga, saj vsaka pesem posebej nosi v sebi čar! A vseeno, izpostavila bom pesmi "No place left to go", "Something else", ter "The urge", sploh zadnja mislim, da bo doživela kar nekaj uspeha, če ne drugje, na koncertih prav zagotovo!
Tudi priredba skladbe "Kick out the Jams" je odlična. TUKAJ si lahko ogledate originalno izvedbo, potem pa prisluhnite modernim, izvirnim in neumornim Tide-om, spet boste zelo presenečeni.

11 odličnih, razgibanih, melodičnih, dovršenih in poglobljenih pesmi je več kot dovolj velik razlog, da se ta trenutek odpeljete do prve trgovine z zgoščenkami ter poiščete ta prekrasni album, definitivno vam ne bo žal, jezni bodo morda samo sosedi, ker vas bo album zasvojil in ga boste vsak dan poslušali! Fantje bi v resnici lahko izgubili veliko (čeprav so album samozavestno poimenovali "Nothing to Lose"), a to se prav zagotovo ne bo zgodilo, s tem albumom prav zagotovo ne.
In še nekaj: lahko smo ponosni, da imamo skupino Tide, ki ni še en klasičen band, ki bi kopiral Siddharto.