Kemija agresivnega talenta glavnega tekstopisca ter vokalne sopomenke skupine Pantera, nonšalantnega, a nedvomno nadarjenega Phila Anselma si je namreč v samem začetku leta '91 podala roko z nadarjenim ustanoviteljem C.O.C. Pepperjem Keenanom, ki se jima je pridružil dvojec zasedbe Crowbar v podobi kitarista Kirka Windsteina ter basista Todda Strangea, pika na i pa je bil fenomenalni bobnar skupine Eyehategod Jimmy Bower. Pisati se začne zgodba o uspehu ter popolnemu zadetkarskemu odklopu, kjer se iz dima dogorelih jointov rodi niz udarnih skladb, ki energijo ter sporočilnost črpajo neposredno iz zvoka Black Sabbath ter Saint Vitus. Stari znanci si najprej jemljejo čas za oddih od svojih osrednjih glasbenih osi ustvarjanja - matičnih zasedb, ki so jih gnale do samega roba zmožnosti, a je bil od njih odvisen njihov kruh vsakdanji. Štiri leta po anonimnem okolju varnega zavetja omamne garaže se glas o novi veliki zasedbi, eni prvih metalskih superskupin izteka prejšnjega tisočletja, razseje v javnosti. Iz semena kreativne mrzlice ter iz samega centra ter srčne čakre najavi izid plošče, zaradi katere so se nemalokateremu ljubitelju metala iz ust pocedili iskreni potoki slin pričakovanja ter radovednosti - in sleherna visoka pričakovanja so se uresničila z izidom slavospeva mestu New Orleans, albumu NOLA.
Za akronimom NOLA se pripoveduje prav zgodba tega nesrečnega mesta na jugu ZDA, v srcu katerega se je rodila zgodba številnih talentov s cajunsko epiko prepojenega metala. Če so na eni strani Pantera v glasbeno medzvezdje lansirali vse trše izstrelke jeze, srda ter razredčene melodike, je glavna esenca tokratnega spoznavanja Anselmovega spektra posegala v zgodnejše obdobje ustvarjanja, v katerem so se v cerebralnih vodih porajale predvsem melodične podobe. NOLA ponese v stratosfero kult opevanja prepovedanih substanc, s kanabisom omehčane linije metala pa so melanholične, a grešno sladke ter polne. V ospredju je prepoznavni podton Keenanovih C.O.C. kitarskih vragolij, ki so nasičene z občutkom. Keenan ne strelja hitroprstne solaže in ne niza rife brez potrebe, občutek za estetiko minimalizma pa se staplja z Anselmovim občutkom za čutne duhovne izlive čiste duše in talenta v monumentalno formo, ki se ji ne morete upreti. Unikatna kemija obeh glavnih umov rodi ploščo, na kateri je kopica glasbe, ki žari z najkvalitetnejšim in najžlahtnejšim sijajem tudi danes. In to zato, ker je skupina ustvarila nekaj povsem izvirnega ter nepovezljivega s predhodnimi izdelki ali projekti.
Down so vse prej kot surogat glasbene nepotešenosti v matičnih zasedbah, saj se že na samem prvencu najde kar trinajst umetnin, ki vas brez trenutka dolgočasja popeljejo na popotovanje po mavričnih poljanah imaginarnega sveta močvirske idile, nekoliko upočasnjeni tempo šamanskega poigravanja z vašimi občutki pa izceja najčistejši srčni ekstrakt, dušno tinkturo karakterne večplastnosti. Otvoritveni ognjemet čustev je strnjen v skladbo Temptation's Wings, ki vas hipnotično nagovori z izjemnim otvoritvenim rifom, po katerem se začne postajanje v sferah izvrstnosti.
Hipnotizirani poletite na krilih skušnjave ter se odlepite od sveta trpljenja ter poletite v orbito planeta Zemlja. "I feel the pressure, it lightens / To judge this spirit of mine / To be like the judgement / To be the king that is left behind" Lifer prepeva Phil in po solistični pasaži v tretji četrtini komada lahko le sanjavo zdrsite v stanje polstenega uživanja. Nič vas ne more prizadeti in nič uničiti harmoničnega valovanja, temu pa sledi tudi skladba. Pillars Of Eternity ponudi nekako sladostrasten oris polnega uživanja v plavi travi zaborava. "Crumbling world falls through my hands / In my mouth taste bitter sands / Grass is burning, pulse is slow. / Drip by drip my backwards growth... crawl. / Feed my hate. / And I'll die within my fade / Wine, song, women, birth / This deflowered mother earth / Planting, plowing, how she grieves. / The seeds that grow these dying trees / Feed my hate."
Steklene čaše in posode se napolnijo s sladkim nektarjem, pljuča vzvalovijo, po ustih pa čutite vrtinčenje omame. Iz zvočnikov veje največji in najbriljantnejši poklon legendam metala Black Sabbath. Ni mehkega tkiva ali točk slabosti, pa čeprav je oratorij namenjen poveličevanju omamne zelenice ter zadetosti, ki se nadaljuje z Rehab ter najočitnejšim slavospevom THC-ju - skladbi Hail The Leaf. Svojevrsten vrhunec je solaža na vodni pipi, ki jo "odigra" znanec Lil' Daddy. Pridih Pantere je sicer zaznati v izlivu upočasnjene, a iskreno izrečene jeze skladbe Underneath Everything. "Woe to me, battered man / Raise the monolith / Deities my spirit rise / Like days the world forgets - down the / Drain - laid to lame / A fool-ass hearty bliss / Borderline suicide, / Celebrate before my death / Your promised land divide, / That's why the world lies." Monolit je sezidan in v tej tu-svetni ječi občutij ni prostora za omahovanje ali obžalovanje, trenutek melanholije pa je le dovoljen. Obliž na rano nudi sladka in bluesovsko nastrojena elegija večnemu jugu - Eyes Of The South, ki se gradi in stopnjuje postopno in z občutkom. Pristni "redneck rampage" pričara vse argumente, zaradi katerih je uporni jug karakterno klen, čvrst ter peklenskim preizkusom navkljub obsojen na izkušanje najsrčnejšega ponosa. Led-zepovsko zveneči Jail spominja na meditacijo Planet Caravana, mehkobne podobe ter dotiki minevanja pa dajejo občutek brezčasja ter varni pristan vsem zasanjanim rapsodom sveta tu in zdaj. "One day, the strain / I've never felt like this before / Our lives, capsize... I've never been... before my god / Why must you kneel for me? / I write for sight / One day you'll find me in the corner / More sublime, / But I still never died before..." je celovita in zgoščena meditacija, ki se lirično počasi vceplja v vašo dušo z melanholijo ter najiskrenejšim bolom, ki pa vam vseeno pusti dihati ter lebdeti nad svetom fizičnega kot v oblaku najčistejših sanj. Nato nastopi prebujenje in dramilo! Losing All je en najbolj temperamentnih izdelkov na plošči, v katerem kroži najčistejša energija življenja. Utrip se pospeši zato, da vas še bolj presune najbolj čuten trenutek plošče, ki se inkapsulira v podobi akustične pregrehe Stone The Crow. Duet prefinjenih kitar se poigra tudi s tistimi, ki jim metal ni najbližje, občutje ugajanja pa preplavi poslušalca s trdnostjo ter zibajočim melosom. Kirk Windstein ter Pepper Keenan razkrijeta vse skrite adute ter talent in vrani, zaviti v gosti dim oljnatega postajanja, prelagajo dokončno sodbo ter apokalipso na nek nedefiniran čas v prihodnosti. Down niso bili nikoli bližje pojmu balade, Stone The Crow pa z bluesovsko preprostimi ritmičnimi sekcijami vžge melodijo v vaše možgane, zaradi česar si boste Down v bodoče povezovali prav s tem napevom.
Po Swan Songu se strasti počasi umirjajo. Svet se zavije in zakoplje v še zadnjo salvo težkega dima s skladbo Bury In Smoke, ki še zadnjič upihne plamene vaše sentimentalnosti z nekoliko bolj depresivnimi podtoni ter prikrito agresijo, nakar ostane le še trenutek za umiritev ter potrditev dejstva, da ste bili deležni prave glasbene epopeje, kar pa je še pomembnejše - resnične glasbene (metal) klasike.
NOLA premore namreč vse adute, zaradi katerih je neka plošča po svoji nujnosti klasika. Sočen kitarski zvok ter izjemna produkcija izpod prstov Matta Thomas predstavljajo pomemben gradnik v mozaiku, na plošči pa ni niti ščepca glasbenega preveč (ali premalo). Izhodišče za poglabljanje v čudoviti pejzaž stonerja je dan na poskušanje in nadgrajevanje. Mnogotero srce v enem skupnem telesu bije kot eno in skupina na svojem prvencu zazveni tako, da je nizanje nadaljnjih zgodb lahko le približek temu. Marsikdo bi svojo pot lahko le na tem zrelem izdelku zaključil. Down so zgodbo po dolgih letih oklevanja nadaljevali ter pomaknili južne predele Združenih držav bližje povprečnemu poslušalstvu. Seme uspeha je bilo zasejano z NOLO, slavospev mestu, ki se v času po uničujočem plesu Katrine gradi ter prebuja v novo življenje pa ostaja pomemben gradnik duše in bistva scene, ki je pomemben mejnik v življenju skupine. Ti glasbeni talenti so se s to ploščo še bolj in še tesneje zavezali glasbenemu ustvarjanju, iz nedrja tega čudovitega pristana pa so po izjemnem prvencu porodili že tri izdelke, ki enostavno so esencialni in nujni v vaši glasbeni zbirki - če vam je kolikor toliko mar za kvalitetno glasbo z dušo in čvrsto esenco!
na vrh