"No World Order!" je album nemške power metal zasedbe Gamma Ray, ki je nasledil album "Powerplant" (1999). Glede na dvoletni presledek izdaj, sta si albuma dokaj različna. Da bi to Gamma Ray dosegli, so ovrgli nekatere zahtevnejše aranžmaje, ki jih je "Powerplant", kot verjeten ustvarjalni vrhunec kariere skupine, zlasti na uvodnih izhodnih in srednjih instrumentalnih delih skladb poln.
Gamma Ray so se odločili, da to pot svojo podobo nekoliko slečejo in poenostavijo ter s tem pridobijo na neposrednosti in odrezavosti svoje "next to Helloween" glasbene "power metal" izpeljanke. Osnovne značilnosti Gamma Ray glasbe, ohranja "No World Order!" v celoti nedotaknjene. To je plazovita riffovska izpotavljenost nad, do hitrostnih ekstremov potisnjenega, kotaljenja bobnov z maksimalno navito uporabo dvojne bas boben stopalke. Nadaljnja unikatna opremljenost s prepoznavnim ledenim pišem barve glasu obskurnega Hansenovega vokala, ki ga že po Gamma Ray kalupu otopli opremljenost z vokalnimi zborovskimi aranžmaji v refrenih, tipično solistično norenje dvojca Hansen/Richter in seveda kitarski okraski tercetnih harmonij mnogokrat hitro pretrzani preko riffov.
Zaradi poenostavitve aranžmajev, lahko album "No World Order!" večkrat potegne na hipotetično izpeljanko Judas Priest albuma poznih osemdesetih ("Ram It Down", "Painkiller") ali Primal Fear istoimenskega prvenca iz leta 1998 - pozorni bodite denimo na rušilnost skladbe Eagles, vendar s prepoznavno esenco in Gamma Ray vonjem. Na račun te poenstavitve, stopa še bolj uspešno v ospredje jeza, ki jo bljuje ledeni Hansenov vokal No, hkrati z neposrednostjo, pa tudi agresija skladb, ki tako ponuja v celokupnem seštevku precej bolj glasen album od "Powerplant". Bodisi Dethrone Tyranny, ali pogubna The Heart Of The Unicorn z ekstremno spevnim refrenom, ali Heaven Or Hell ter No World Order,.... Iz skladbe v skladbo smo priča izredno hitremu razvoju dogodkov, to pot metalsko nabrušenih Gamma Ray. Album umirja šele zaključna skladba Lake Of Tears, ki nas v blažjih sapicah vrača na albumski pridih predhodnika "Powerplant" (1999).
Na tem albumu sem dolžan izpostaviti podobo zadnje strani ploščka. Ko obrnete škatlico s CDjem se pred vami orišeta v ospredju motiva dveh vesoljskih ladij v levem gornjem delu risbe, ki pod seboj ustvarjata kaos in agonijo. Če obe plovili natančno pogledate, boste opazili, da sta zasnovani kot 3D povečava ameriškega znaka za dolar. V kolikor poznate znak za ameriški dolar ($), je ta predeljen po dolžini z eno ali dvema podolžnima črtama. Konici obeh črt, ki štrlita nad črko S, sta v primeru vesoljskih plovil na zadnji strani naslovnice "zašiljeni" v obliki stolpov z anteno in z lahkoto prikličeta podobo WTC dvojčkov - dveh gigantskih poslovnih zgradb New Yorka, ki sta bili septembra 2001 predmet grozljive tragedije, katere režija in scenarij, bosta verjetno burili duhove do konca ere človeštva. Če namignem, da je album "No World Order!" izšel natanko mesec po tem, ko sta se obe poslovni stavbi sredi New Yorka sesuli v prah (izid albuma je datiral na 09.10.2001), postane vsa reč okrog te opazke, še bolj misteriozna, album pa pridobiva s tem na dodatni vrednosti.
Zanimivo je, da tako sočnega feferončka nihče od takratnih "ameriških herojev", "reševalcev sveta" in "egzorcistov oblaka zla", ki je prekril ZDA, tega ni opazil. Za primer so bili takrat Dream Theater, ki so v tistem obdobju izdali koncertni trojni CD z gorečim New Yorkom na naslovnici, le tega takoj prisiljeni umakniti iz prodaje ter naslovnico spremeniti.
"No World Order!" je še zadnji zanimivi Gamma Ray album. V razvojnem smislu. Fantje so to zanimivost dosegli z zelo preprostim trikom poenostavitve zahtevnejših "Powerplant" aranžmajev. Kasnejša albuma "Majestic" in "Land Of The Free pt. 2", nista več predstavljala prav nobenega nadaljnjega izraznega razvoja za skupino in z njima so postali Gamma Ray ujetniki repliciranja lastnega kalupa, s čimer so postale njihove izdaje omejene le na krmljenje svoje zveste baze oboževalcev.
na vrh