Britanski art rockovski korenjaki Marillion so za drugi single z danes že kultnega albuma "Holidays in Eden" (1991) izbrali power balado "No One Can", katere je imela, podobno kot "Cover My Eyes" ter "Dry Land", preostala dva singla s prej omenjenega studijskega dosežka, vse predispozicije, da postane veliki radijski hit, a tega ni doživela, saj je nenaden pojav grungea v začetku devetdesetih krepko premešal karte in občutno zmanjšal manevrski prostor za art rock in melodični rock. Navkljub temu, da je bil "Holidays" in Eden" njihov daleč najbolj komercialen album, zanj na tedanjih glasbenih lestvicah niso dobili ustreznega priznanja. Fantje iz skupine se ob tem niso kaj dosti sekirali, medtem ko je založba EMI seveda točila krokodilje solze.
Z AOR priokusom začinjeni "No One Can" je ena izmed najlepših balad v zgodovini Marillion in verjetno njihova najmehkejša stvaritev, ki se po ambientalni širini lahko uvrsti zelo blizu brezčasnemu "Easter", čeprav gre za čisto ljubezensko-izpovedno stvaritev, kakršnih v njihovi pestri karieri ni bilo ravno veliko. Gospod H je navdih za verze dobil nedolgo po tem, ko se je pridružil skupini in ga je zagrabilo domotožje po ženi in hčerki. Glavni čar te klasike leži v njeni preprosti in spokojni melodiji z mogočnim, melodičnim refrenom in dodatnimi spremljevalnimi vokalnimi harmonijami. Tako kot pri vseh njihovih baladah ni na "No One Can" moč zaslediti niti kančka osladnosti, saj je ljubezensko besedilo podano na inteligenten in nevsiljiv način. Nekdo iz založbe EMI je ob izidu celo izjavil, da bo skočil skozi okno, če ta skladba ne bo velik hit. Seveda je lagal.
Na CD-ju oziroma B-strani 12-inčnega vinila se kot spremljevalni skladbi nahajata koncertna verzija klasike "Splintering Heart" ter "A Collection", zanimiva in prijetna akustična balada. Njeno besedilo govori o nekem tipu, kateri je imel precej čudaški fetiš, da je fotografije svojih (bivših) žensk vedno opravil na istem mestu in jih nato v zaporedju dodajal v album. Kljub tej, lahko bi se reklo celo nekoliko perverzni tematiki, osrednja melodija, katero povezuje H-jev žametni vokal, zveni izjemno nežno in nedolžno.
"No One Can" je polnokrvna demonstracija artistične prefinjenosti, kakršno so sposobne pričarati samo skupine največjega kova med katere brez dvoma spada tudi 'najskrbneje varovana britanska glasbena skrivnost'. Ta dandanes precej redki single je še eden izmed tistih, ki bi si zaslužili obvezno mesto v zbirki vseh zvestih Marillion privržencev.
na vrh