"Nightcap" je dvojna zbirka številnih prej nikoli izdanih skladb ter zgodnjih različic nekaterih večnih standardov, katera je izšla na izrecno zahtevo dolgoletnih Jethro Tull privržencev. Prvi CD vsebuje material, ki je bil posnet sredi avgusta 1972 v legendarnem francoskem studiu Chateau D'Herouville. Večina izmed teh posnetkov je kasneje v na novo posneti in dodobra reanžirani obliki izšla kot legendarni konceptualni album "A Passion Play" (1973), nekateri pa so v skorajda nerazpoznavni podobi našli svoje mesto na naslednjemu studijskemu albumu "Warchild" (1974). Nadebudni Jethro Tull poglavar Ian Anderson jih je nekoliko cinično poimenoval "d'isaster tapes", saj so njihovo nastajanje v omenjenem studiu za katerega se je govorilo, da je obseden z duhovi spremljale številne nezgode, med njimi težave s snemalno opremo in zastrupitev nekaterih članov skupine s pokvarjeno ribo. S končnimi rezultati so bili tako nezadovoljni, da so se po vrnitvi v Anglijo odločili vse skupaj posneti na novo.
Na prvem disku se nahajajo nekateri dobro znani, večinoma inštrumentalni motivi, ki so svojo jasnejšo in celostno podobo dobili na "A Passion Play" pa tudi nekatere nikoli uporabljene ideje za katere je bilo res boljše, da nikoli niso izšle na kakšni izmed rednih izdaj. Večina izmed teh stvaritev je nedodelanih, a kljub temu vse po vrsti izžarevajo izjemno muzikalno briljantnost klasične Tull zasedbe, katera je posnela njihovi ključni prog rockovski mojstrovini "Thick As a Brick" (1972) in "A Passion Play". V obdobju nastajanja svoje druge konceptualne mojstrovine so se prog folk rockovski korenjaki večinoma poigravali z elementi jazz rock fusiona, folka in klasične glasbe ter z naslado gradili številne akustično zasoljene melodije ter veličastne baročne aranžmaje, kar dokazujeta zanimiva inštrumentala "First Post" in "Animelee" s svojima strukturama v obliki baročnih madrigalov.
Kompozicije na katerih bodo zvesti privrženci v trenutku prepoznali nekatere osrednje motive z "A Passion Play" so prešerni inštrumental "Tiger Toon" in oba dela baročnega plesnega bala "Law of the Bungle" s tem, da je drugi del popolnoma reanžirana simfonična sestavljanka z osrednjim motivom neizdane kompozicije "Look at the Animals". Zajeten delež strjenih "A Passion Play" motivov se nahaja tudi na epskem "Critique Oblique" za katerega bi se lahko celo reklo, da gre za "pasijonsko igro" v malem. "Post Last" vsebuje inštrumentalno obliko najbolj dramatične sekcije celotnega konceptualnega epa. Tudi pastoralna balada "Scenario" vsebuje dobro znano lirično referenco na "pasijonsko igro".
Neuporabljene ideje predstavljajo duhoviti folk rocker "Look at the Animals", avantgardni križanec med folkom in trdim rockom "Left Right" s svojimi kompresiranimi zvoki brenčanja in prodornimi kitarskimi frazami, nedodelani "Audition" in obetavni "No Reherseal", ki bi se z manjšo obdelavo lahko uvrstil na katerikoli Tull album. V obliki akustičnega inštrumentala je prisoten tudi "Solitaire", skladba, ki je v pošteno reažirani verziji našla mesto na albumu "Warchild". Čeprav gre pretežno za nedodelane stvaritve, je večino izmed njih vseeno zanimivo slišati v njihovih porodnih srajčkah.
Drugi disk vsebuje bolj ali manj dodelane stvaritve, ki se iz različnih razlogov niso znašle na Tull studijskih albumih, ki so izšli v obdobju med leti 1974 in 1991. Nekatere izmed njih kot so "Paradise Steakhouse, "Sealion II", "A Small Cigar" in "Broadford Bazaar" so po zaslugi svojih odličnih struktur in za običajne Tull petičneže dovolj zapeljivih aranžmajev kasneje izšle kot bonus skladbe na nedavnih ponovnih izdajah Tull albumov v režiji založbe EMI. Ostale kompozicije se delijo na tiste za katere je zaradi njihove vsesplošne povprečnosti boljše, da nikoli niso izšle na kakem studijskem izdelku (recimo "Piece of Cake", "Quartet", "Crew Nights", "The Curse" in "Rosa on the Factory Floor") in v manjši meri na tiste za katere je škoda, da niso dobile prave priložnosti (recimo "Silver River Turning", "Man of Principle", "Commons Brawl" in "Truck Stop Runner") Sprijazniti se je treba z dejstvom, da bodo vse po vrsti zanimive le najbolj strastnim Tull manijakom, katerim je v prvi vrsti tudi namenjena ta dvojna izdaja raritet.
"Nightcap" je zbirka nekaterih prej nikoli izdanih dobrot, primitivnih oblik kasnejših standardov pa tudi v treh desetletjih nabranega studijskega balasta, ki je zanimiv predvsem s historičnega stališča, kar pomeni, da te izdaje ne sme pogrešati noben dolgoletni Tull privrženec. Vsakdo izmed njih bo na njem našel obilo zanimivih "izgubljenih" trenutkov iz različnih ustvarjalnih obdobij teh legendarnih prog rockovskih trubadurjev, medtem ko tudi "neposvečenim" ne bo nič škodilo, če se bodo dodatno izobrazili o manj znanih aspektih njihove veličastne zapuščine. Album je bil izdan v omejeni nakladi, zato je še danes razmeroma redek na prodajnih policah, iztržki od njegove prodaje pa so šli v prid raznim karitativnim dejavnostim.
na vrh