Tokrat je v duhu dobrososedskih odnosov na vrsti hrvaška kompilacija "underground" metal zasedb. Pozabimo torej na spore, ki jih tako ali tako potencirajo politični veljaki obeh strani. A politiko ob stran! Pomembna je glasba in če se lahko zaradi tega tesneje povežeta slovenska in hrvaška metal srenja, še toliko bolje.
Pred nami je 19 komadov, ki nam jih predstavi 11 hrvaških, večinoma precej neznanih bandov. Vsak band je prispeval po en ali dva komada.Vsekakor gre v primeru izdaje metal kompilacije New Underground za zelo pogumno potezo založbe Dallas, kar je gotovo vsaj do neke mere prispevalo k razvoju hrvaškega metala. Zakaj tudi pri nas ni takega posluha za metal s strani večjih založb? Raje se ne sprašujem... Zato lahko še toliko bolj cenimo izdajo kompilacije New Order (Volume 1 in 2) slovenske metal založbe On Parole!
Zakaj sem v začetku postavil besedico underground v navednice? Ker se nam kot prvi na kompilaciji predstavijo reški Father, ki tako na domačih tleh kot v tujini žanjejo že precejšnje uspehe in pohvale. Reški prvaki in odrešitelji hrvaškega metala se najprej predstavijo z odlično Chigla Pegla. Najmočnejše ime kompilacije v drugi polovici plošče udari še s komadom Machina. Father so vsekakor zelo obetavno ime in v današnjem času poplave metalcore skupin precej originalna in samosvoja mešanica alternativnega in progresivnega metala.
Brutalnejšo plat kompilacije predstavljajo Zadrčani E.N.D. (Evil Never Dies) in someščani Father, Downfall. E.N.D.-om vsekakor kapo dol, pred kratkim so se spopadli s smrtjo člana banda, a vztrajnost je premagala žalost in na kompilaciji se predstavijo s komadoma Broken World ter Pointless Revelation, ki sta žanrsko blizu Thrashu/Melodičnemu Deathu. V podobnem ritmu nadaljujejo reški Downfall s komadoma Second in B.l.e.a.k. Downfall so nedavnega igrali nekaj zelo podobnega finskim Children of Bodom, tokrat pa zvenijo precej bolj originalno, s progresivnimi elementi, atmosferskimi klaviaturami in odličnimi riffi. Second je gotovo eden boljših komadov kompilacije.
Tudi splitski Koziak so s komadoma Your Final Sunset in Down to Zero še najbližje melodičnemu death metalu, čeprav sta strukturno komada precej preprosta, predvsem imam v mislih povprečne riffe in zlajnane solaže gotheburške šole. Down to Zero je celo zelo blizu In Flamsom nove dobe (plošči Soundtrack to Your Escape in Come Clarity).
Mahatma s komadoma Visitor in Let Life predstavljata precejšen odmik od metalskih napevov kompilacije. A vseeno gre za precej kvaliteten art post grunge, ki še najbolj spomni na kakšne Tool. Če se omenja Toole to že po defaultu pomeni, da gre za izredno atmosfero, ki tudi Mahatmi ne manjka.
One Piece Puzzle so band, ki ti je všeč ali pa ti ni. Vmesne pozicije ni. Meni osebno... preprosto ne sedejo. Gre za nekakšno čudno mešanico elektronike, s čudnimi vreščečimi ženskimi vokali, ki morda še najbolj spominja na kakšnega Marilyna Mansona ali Mortiisa.
Mental Harakiri so me s komadoma Marching to the Beat in Marathon pustili hladnega. Metalcore zmešan s hardcorom, pa še ta je hudo povprečen, mi pač ne diši.
Tudi Dead By Mistake bi težko uvrstili v metal... Ker gre preprosto rečeno, za navadno emo core jokcanje. Tako groznega clean vokala že dolgo nisem slišal. Pevec res zveni kot da bo vsak čas izbruhnil v jok oz. kot da na svojih plečih nosi vso bolečino sveta. Profesionalizem gor ali dol, Dead By Mistake so brez dvoma najslabši del te kompilacije.
Z balado I'm Sorry se predstavijo Sentiment. Poslušljiva, a precej povprečna balada. Gotski rockerji obetajo, a kako zveni odlična balada bi lahko prisluhnili švedskim Evergrey z istoimenskim komadom. I'm Sorry je bil tudi single s plošče New Underground.
Zagrebški stonerji so s komadom Desert City Lights še najbližje kakšnim Queens of the Stone Age. Vsekako zanimiv stoner rock s počasnm tempom, surovim zvokom in dobrimi aranžmaji. Desert City Lights je s sedmimi minutami tudi najdaljši komad kompilacije.
Dubrovčani F.E.B.R.A. so še en primer povprečnega metalcora s komadom In Scar.
New Underground je vsekakor pohvale vreden izdelek. Predvsem ker se je za izdajo "metal" kompilacije odločila velika založba. Hrvaška ima velik nabor bandov, čeprav so ti, ki so predstavljeni na tej plošči večinoma usmerjeni v komercialno bolj poslušane žanre, predvsem metalcore. Gotovo so najboljši band na plošči Father, obetajo pa tudi Downfall in E.N.D. Ta kompilacija je gotovo eden od dejavnikov, ki priča o tem, da se za hrvaško metal sceno ni bati. Čakam na New Underground 2, kjer bi se lahko znašli tudi kakšni Heavy, Thrash in Death bandi.
na vrh