Po veličastnem preboju med elito tako imenovane cock rock scene druge polovice osemdesetih let, ki ga je Bon Jovi prinesel fenomen v obliki Slippery When Wet, se je hitro pojavilo vprašanje, s čim lahko fantje oplemenitijo že tako neizprosno plenjenje po svetovnih in glasbenih lestnicah. Bon Jovi kot odgovor na zla namigovanja o slučajnosti velikega uspeha ponujajo New Jersey, senzacionalnega nadaljevanja hair metal pravljice, ob kateri se zdaj že precej sluzasta kreatura Slippery When Wet resda zdi kot kako nebogljeno dete. New Jersey je v vseh pogledih občudovanja vreden dosežek, ki pa bi se kaj kmalu lahko spremenil v posledjo Bon Jovi predstavo na svetovnem glasbenem odru.
New Jersey ostaja po vzoru predhodnice trdno utirjena v smernice poslušljivega hard rocka obogatenim s pretežno pop orietniranim liričnim priokusom, a tokrat z malenkost konkretnejšim odklonom od nemarno posladkanih opevanj srečnih ljubezenskih zgodbic, čeprav slednjih seveda tudi tokrat ne manjka. V času, ko je power balada postala bolj kot ne obveza vsakega uspešnega glasbenega kolektiva, si v želji po instantni zadovoljitvi legij Bon Jovi lizik željnih najstnic tudi Jon in kompanija na tem področju niso smeli privoščiti ekperimentiranja s kakšnimi opaznejšimi zvokovnimi preobrazbami. Kar je na koncu koncev seveda tudi formula za uspeh, v primeru New Jersey predstavlja svojevrsten presežek tradicionalne forme power balade, tako v glasbenem kot v liričnem smislu! Tukaj so odlične I'll Be There For You, Stick To Your Guns ter predvsem fenomenalna Living In Sin, trije prvovrstni "teve novelasti" monstrumi, s katerimi postaja naveza Jon - Sambora ena najbolj strupenih svojega časa. In čeprav ostajajo Jonove vokalne akrobacije vseskozi na pričakovano visoki ravni, nič manj impresiven ni niti Samborin glasovni doprinos. Ta se samozavestnega izkazovanja svoje neodvisnosti ne brani niti v najzahtevnejših legah, s čimer Bon Jovi iz rokava vlečejo še enega iz že tako pestre druščine jokerjev.
Od težko pričakovanega udrihanja trših ritmov nam New Jersey uvodoma v obraz zabriše Lay Your Hands On Me in Bad Medicine, dva potencialna mega hita, ki po zaslugi pompoznih refrenov in skrajno preračunljivih aranžmajev kar pokata od entuziazma. Spremljana z Born To Be My Baby, klasično Bon Jovi poetiko, katere rok trajanja pa je vseeno potekel že pred kakimi dvemi leti, New Jersey nezadržno raste v pošast, ki se je ne da več ustaviti. Homebound Train je odpiljena blues rockerska lokomotiva, ki z brezkompromisnim dirjanjem skozi od žgočega sonca presušeno divjino ameriškega zahoda do kraja preizkuša vašo odzivnost na intenzivno delovanje centrifugalne sile. Pravzaprav bi v celotnem Bon Jovi opusu težko našli skladbo, ki bi lahko parirala energiji, ki jo skladba tako ponosno seva, sploh pa izjemnemu jurišu neuničljivih Sambore in Bryana, katerih solaže vas bo na hitro ošvrknile okoli genitalnega področja. Homebound Train je definitivno zadeva za vse Bon Jovi mrzneže, ki ste kdajkoli dvomili v karakter tega nadvse zanimivega kolektiva. Edini tako imenovani "filler" albuma je popevkasta 99 In the Shade, ki pa zaradi svojega pozitivnega naboja in romantike vseeno požanje simpatije. Najboljše pa nam gospoda pripravi za zaključek. Love For Sale je fantastičen, skoraj da parodistični desant na red omejeno neckovsko miselnost, z Richijem v vlogi glavnega hujskača, kjer se lahko v popolnosti predate neobremenjeni akustični diskusiji perfektne kitare in orglic. Čista petka!
Bon Jovi je z New Jersey torej uspelo dokapitalizirati velikanski uspeh izpred dveh let. Turneja ki je sledila je bila rokerska odisejada brez primere! 237 (!) nastopov je mladce iz New Jerseya popeljalo praktično v vsak še tako skriti kotiček sveta, od Japonske do ZDA in od Mehike do od zahodnih vplivov takrat že močno načete Sovjetske Zveze. Uspeh pa je seveda zahteval določeno ceno. Nekdaj trdna veza med Samboro in Jonom, ki je tekom turneje počasi a zanesljivo propadala, se je prav v trenutku največjega Bon Jovi triumfa popolnoma razkrojila. Naveličanost, sovraštvo in ostale potencialno eksplozivne situacije, so zasedbo hitro razklale na prafaktorje. Richie in Jon sta pota odrešitve iz brezglavega blodenja po labirintu slave tako odločila izkati v solo projektih, s čimer sta prihodnjost zasedbe postavil pod velik vprašaj. Vsem peripetijam navkljub pa New Jersey ostaja dokument osupljivega karakterja in ustvarjalne moči zasedbe, o kateri lahko povprečni Bon Jovi navdušenec dandanes samo sanja!

na vrh