Legendarni Beatle, sir Paul McCartney, sloviti pevec, multi-inštrumentalist in skladatelj ter po podatkih Guinessove knjige rekordov tudi najbolj uspešni (poprockovski) glasbeni ustvarjalec vseh časov, vsaj kar se tiče prodaje plošč, res ne potrebuje posebne predstavitve, vsaj za vse tise, ki zadnjih petdeset let niso preživeli pod ledom. »New« je njegov šestnajsti studijski album, katerega je ustvaril ob asistenci kar štirih različnih producentov, kar nazorno priča o Paulovem že skorajda pregovornem zvočnem perfekcionizmu. Zanimivo, da je Mark Ronson, eden izmed producentov na »New«, ki je opravil svoje poslanstvo na naslovni skladbi, »Alligator« ter »Secret Life of a Party Girl« (slednja na koncu sicer ni izšla), prišel v kontakt s slovitim Beatlom kot DJ na Paulovi poroki z Nancy Shevell.
»New« je Paulov prvi album po »Memory Almost Full« (2007), ki vsebuje popolnoma nove kompozicije, zato je še posebno zanimivo slišati kakšne zabavne ideje je glasbena legenda takšnega kova skovala tokrat. Že pred izidom novega albuma je McCartney napovedal, da bo šlo za zvočno karseda raznovrsten izdelek in njegove besede so po pričakovanju padle na podna tla, saj »New« po tej plati ni moč ničesar očitati; tako raznolikega izdelka sir Paul že lep čas ni spravil skupaj. Besedila so tokrat večinoma navdahnjena s spomini na Paulovo življenje v zgodnji mladosti, še pred nastankom Beatlov ter, kot po navadi, romantično-ljubezenskimi sanjarijami
Ta mešanica starih in novih zvočnih in slogovnih trikov se lepo sliši že na uvodni skladbi »Save Us«, ki je na račun prešerne, ikonoklastične melodije popolnoma reprezentativna stvaritev McCartneye najboljših ustvarjalnih dni, medtem ko so elektronske klaviature dokaz modernih časov. Nostalgični in nekoliko mračni »Alligator« je ovenčan z zamolklimi kitarskimi frazami, medtem ko sir Paul vnovič dokaže, da, kljub 71-im letom, še vedno lahko navduši z vokalnim kameleonstvom. »On My Way to Work« je avtobiografska skladba, ki pripoveduje o Paulovih rosno mladih letih, pred Beatli in izbruhom slave, ko se je v Liverpoolu še preživljal kot sodelavec tovornega avtoprevoznika. Z orkestralnimi aranžmaji okrašeni zabavljač »Queenie Eye« vsebuje zanimiv refren, ki je menda sposojen iz neke otroške igre s katero se je Paul v otroških letih zabaval sredi Liverpoola. Pastoralno obarvana folk balada »Early Days« je polna nostalgične atosfere, kar ni presenečenje, saj gre za še eno avtobiografsko delo, kjer se Paul spominja starega, žal že dolgo pokojnega kamerada Johna Lennona še iz časov The Quarrymen, se pravi še pred nastankom The Beatles.
Naslovna skladba, ki je izšla tudi v obliki digitalnega singla vsebuje ljubezensko besedilo in nalezljivo melodijo, ki presneto spominja na tisto iz Beatles zimzelena »Got To Get You Into My Life«. Za odličen slogovni kontrast poskrbi z modernimi ambientalnimi niansami prežeti »Appreciate«, saj s svojimi elektronskimi vzorci in improvizacijami ponudi nazoren dokaz, da se je Paul, kljub temu, da je kot skladatelj vedno ostal zvest sam sebi ,vselej znal izredno dobro prilagajati inovativnim zvočnim izzivom. »Everybody Out There« je bil več kot očitno ustvarjen z nekoliko nadležnim refrenom za spodbujanje občinstva, kar je, nekoliko ironično, njegova edina šibka plat, saj gre v vseh drugih ozirih za dokaj zabaven dosežek. »Hosanna« zveni kot nekakšen Paulov priklon psihadelični eri druge polovice šestdesetih.
Navihani »I Can Bet« vsebuje tisti značilni hudomušni pristop, ki je nekoč krasil tudi določene skladbe slovitega kvarteta iz Liverpoola, pa tudi nadvse duhovito solažo na Hammond orglah. »Looking At Her« je še ena ljubezenska balada, kjer se meša 'staro' in 'novo', se pravi akustični kitarski aranžmaji ter nasršeni elektronski vzorci na sintetizatorju. Artrockovsko obarvani »Road« je s svojo melodramatično atmosfero prav gotovo najbolj kompleksen dosežek na albumu, ki med drugim vsebuje tudi precej melanholično, če že ne turobno obarvano skrito skladbo z naslovom »Scared«.
McCartney z »New« ni ustvaril albuma, ki bi premikal meje in si zaslužil primerjavo z njegovimi največjimi preteklimi mojstrovinami, vendar je kljub temu posnel nadvse raznovrstno zvočno mešanico klasičnih in novejših skladateljskih trikov, kar je za glasbenika njegovih let, ko mu ni treba prav ničesar več dokazati, saj je v svoji karieri praktično dosegel vse kar se je dalo doseči, zares spoštovanja vreden dosežek. Za vse tiste neutolažljive duše, ki si belijo glavo s tem, kako bi dandanes zveneli legendarni Hrošči, če bi bili še vsi živi in vnovič skupaj, Paul z »New« ponuja najboljši možni približek odgovora na to pereče vprašanje.
na vrh