Polona Kasal, nedolgo tega še predobro znana polovica pop tandema Gušti & Polona, stopa na samostojno glasbeno pot. Lahko rečemo, da jo je zastavila na sila poseben način. Izzivalno kar se da. Polona je veljala vselej za tisti »alternativni«, raje rečem »neodvisni« pol dueta Gušti & Polona, medtem, ko Gušti za »menedžerskega«. Tako je prišel čas, da se ta Polonina težnja k »indie« značaju izrazi v polnem siju. Prearanžirala je namreč izbrana dela pokojnega slovenskega kantavtorja Tomaža Pengova. Album »Na cesti« je izšel okrog novega leta, Tomaž Pengov pa nas je zapustil, dne 10.02.2014. Nehote je dobil tako Polonina album »Na cesti« še dodatno simbolično vrednost. Čeprav gre za delo Polone Kasal, ga lahko označimo, kot vrste nesojenega posvetila Pengovu, ne le s strani Polone, pač pa kar s strani vseh slovenskih izvajalcev mlajše garniture, ki so jih dela Tomaža Pengova pri artističnem zorenju tako ali drugače zaznamovala in navdihovala.
Lahko rečemo silno pogumna poteza. Seči v zapuščino neulovljivega in edinstvenega glasbeno izpovednega karakterja Tomaža Pengova, ki je s svojimi deli zapustil trajen pečat na slovenski glasbeni sceni in vplival na izoblikovanje mnogoterih slovenskih izvajalcev mlajše generacije, ni mačji kašelj! Gre za enega najbolj globoko izpovednih glasbenih umetnikov našega časa in prostora. Zato so takšna dejanja podobna hoji po žerjavici. Lahko ti ni nič, ali pa postanejo tvoja stopala podobna kitovemu repu. Zato moraš takoj natanko vedeti kaj hočeš, v kaj se spuščaš in imeti obenem vseskozi jasen fokus do cilja, ki ga želiš doseči. Če tu ne moreš izraziti svoje iskrenosti, si pogorel hipoma. Bodisi, da si sam v vlogi kantavtorja, ali pač tisti, kot v našem primeru Polona, ki dela izbranega kantavtorja preoblači v nove aranžmaje. Kopija ne more biti boljša od izvirnika. Zato se je moraš lotiti povsem samosvoje, da znova vžge. Skozi striktno sledenje lastni glasbeni percepciji, obenem pa biti sposoben to percepcijo, ki je plod trenutnega navdiha (in ne kalkulacij) kar se da pristno preliti v glasbeno materijo. To je namreč najteže. Spraviti iz glave idejo na tisti način v glasbeno substanco, ki je avtentičen odsev te ideje! Album »Na cesti« je pristna refleksija glasbeno aranžerske zaznavnosti Polonine duše, ali z drugimi besedam. Preobleka Pengovovih izvirnikov je za Polono Kasal uspela misija! Vsega tega pa ne bi bilo še brez enega temeljnega faktorja. Gojiti moraš veliko spoštovanje do lika in dela izvajalca katerega se lotevaš »razgrajevati in sestavljati nazaj«, ali naravnost povedano. Iskreno moraš znati ljubiti njegovo glasbo. Polona je bila v tem celo tako obzirna, da je želela izdati album le na vinilnem nosilcu. Še en dodaten plus.
Polona je opravila glavnino del na albumu sama. Je avtorica vseh aranžmajev predelav, celo so-producentka, snemalka. Jasno je da vse sama odpoje in prispeva tudi nekaj instrumentov. Ob sebi je sicer zbrala družbo preverjenih studijskih mojstrov, ki so s svojimi storitvami visoke čuječnosti, bogatih izkušenj in koristnimi idejnimi sugestijami, Poloni pomagali, spretno prekrmariti zahtevno pot, ki jo je na poti evolucije prestal album »Na cesti«. Imena Aldo Ivančič (Borghesia), Luka Jamnik (Laibach, Kamerad Krivatoff) in Jernej Jurc (Gušti), so s finomehaniko pretanjenih studijsko zvočnih fines »kontrastiranja« in »barvanja« Poloninih aranžmajev in njene vokalne drže, prispevali pomemben delež, da točke na albumu »Na cesti« tako fenomenalno učinkujejo. Gre za umeščanje dodatnih »podritmov« v obliki ritmičnih vzorcev, nadalje programskih zvočnih zank, na natanko odmerjena mesta v skladbah, ki razpihujejo dinamični razvoj dogodkov in slikovite obrate vzdušij (Čakajoč nase, brat). Na tak način so ob pretanjeno sofisticiranem vokalnem pristopu Polone Kasal, pomemben so-kreator magnifikacije občutij in strasti, kot jih povzema vsebina besedil Tomaža Pengova.
»Na cesti« je album, kjer je Polona Kasal razgalila svoj dušo do potankosti. Besedila Tomaža Pengova so ob čutnosti zaznavanja okolja okrog sebe in v sebi zmes umetnikove izredne duhovne inteligence, ki brezsramno razkazuje tudi izredno prepletenost umetnika z naravo. Neokrnjena narava je mesto prvinskosti, deviškosti, nepotvorjenosti, brezmadežne naivnosti in zategadelj ranljivosti. Je pot v svobodo, k pravemu smislu posameznikovega poslanstva, ki pa te obenem v iskanju iskrenosti lahko globoko rani, kar izraža v besedilih in samem melosu občutja utesnjenosti, stiske, melanholije. Bolečine in hrepenenja. Težko je izpostavljati vrhunce. Bilo bi celo krivično. A preplet Pengova z naravo je izrazito poudarjen zlasti v skladbah, kot sta Drevo in zaključna Tihe so njive. In Polona Pengovu predano sledi. Kot prava umetnica. Polona Kasal je interpretaciji Pengovove poezije dahnila svojo dušo, torej prstni ženski princip zaznavanja izbranih del glasbe in tekstov Tomaža Pengova.
Gre za perfektno kolizijo organskih in elektronskih kulis, ki objemajo prožni vokalni performans Polone Kasal. Slednji stopa na albumu v absolutno goriščno točko! Linije melosa vokalnih napevov so nekoliko prilagojene! To je bilo namreč nujno, glede na novo slogovno preobleko v kateri bivajo po novem izvirniki. V novi zvočni preobleki učinkujejo te melodije podedovane od izvirnikov povsem samosvoje. Kot bi se rodile znova. Pa čeprav v osnovi izhajajo tudi po glasbeni plati iz izvirnikov Tomaža Pengova. Polonin vokal mojstrsko evocira emocije in strasti, kot jih zahtevajo sporočila verzov. Njen pristop pa je superiorno filigransko kontrastiran skozi že omenjeni pretanjeno izdelan preplet organskih (klavir, kitara, godalni aranžmaji) in elektronskih gibov (sintetizatorji, programske zanke) zvočne krajine. Vokal deluje večkrat »hipnotično«, sanjavo zazrto, ezoterično, ko pluje na krilih bogate zvočne kulise. Mestoma je tak občutek še močnejši, zlasti na točkah albuma, kjer je harmoniziran z dodatnimi linijami vokalov speljanim skozi vokoder (Danaja), ali učinek odmeva.
Večina skladb je »raziskujoče transcedentalnih«, saj temeljijo na srednje ritmičnih ali upočasnjenih časovnih ključih. Prav na točkah, kjer so kulise spremljave še posebej pretanjeno mehko vključene v aranžmaje in/ali odigrane, postaja čuteče iskren vokal Polone dodatno magnificiran in izpostavljen. Posebej intenzivno prevzema v skladbah Tihe so njive, Čakajoč nase, brat, Ladja konkvistadorjev, Bila sva vse. Edina skladba, ki nosi več ritmične poskočnosti je izvrstna predelava skladbe Danaja. Tu je uporabljen preprost plesno ritmični vzorec, v katerega je pulzivno zakopana Hacetova bas kitara, medtem ko polaga Peter Dekleva v ozadju preprosto, a razpoloženjsko bogato izpovedno linijo na kitari po vzoru »manj je več«. V ozadju dodaja zavesa sintetizatorjev, v središču krhek vokal, prenos vzdušja v krešendo iz kitice v refren pa je izreden. Skladba je doživela marsikatero radijsko rotacijo na Valu 202. Povsem zasluženo. V nekih drugih časih, ki so bili do profiliranih glasbenih umetnikov prizanesljivejši, bi dosegla ta skladba status radijskega zimzelena. Poseduje grabežljivo melodičnost.
Slovenski album kar se da! V melosu, v izpovedi, v vibraciji in energiji! Pengov preoblečen in posodobljen za novi milenij. Zagotovo bi Poloni čestital za tole izredno lepo ploščo. Z njo se je Polona pokazala tudi svojo intimnejšo izpovedno plat. Za vse tiste, ki jih je nemara komercialno nastavljen (»slajše zabeljen«) pristop dueta Gušti & Polona odbijal, naj namignem, da je na albumu »Na cesti« z nami »druga« Polona Kasal. Globina izpovedi Tomaža Pengova pač »sladkanja« nikakor ne dopušča! Zato se Polona Kasal pravzaprav šele s tem albumom lahko zares uvršča celostno kredibilno med peščico najbolj izdelanih pevk slovenskega glasbenega prostora. To je tistih, ki postavljajo umetniško vrednost svojih izdelkov pred slo po komercialnem uspehu. Na tem albumu je namreč z vsem svojim pogumom in razgalila iskrenost visoke glasbene inteligence. Domala nedotakljivo izpoved Pengovove brezčasne poezije je mojstrsko prelila na podlagi iskrenega sledenja svojim čutom, v čarobni glasbeni dokument, ki deluje unikatno in edinstveno. Tako kot veleva pomenljivi naslov albuma. Polona Kasal »Na cesti« Tomaža Pengova. Pristno kar se da.
Če vzamemo ta album kot prvenec, ne glede na to, da je iztočnica za njegov nastanek lik in delo Tomaža Pengova je jasno, da v kolikor bo Polona Kasal razvojno vztrajala v pristopanju tovrstnega aranžiranja tudi v prihodnje, ko bo nastajal pravi avtorski material, lahko od te glasbenice pričakujemo še marsikakšno odlično glasbeno stvaritev.
na vrh