Bernays Propaganda je virus revolucije, ki se je ilegalno zažrl v najbolj znamenito delo masovnega manipulanta naše dobe Edwarda L. Bernaysa. Po njem ta kvartet ni prevzel le imena, pač pa še naprej brez slehernih ustvarjalnih zadržkov vehementno kolovrati in odstira zaroto "Propagande"! Fantje in punca nam ponujajo že drugo studijsko ploščo, ki je nasledila po vsega dobrem letu presledka studijski prvenec "Happiness Machines" (2009).
Na njej se makedonska indie rock zasedba še naprej pridno drži sloga, ki ga je definirala s prvencem. Gre za navdušujočo kombinacijo post punkerskega vala katerega izvor je treba iskati v osemdesetih letih, podloženega z lahkotnimi, a čvrstimi in poudarjenimi ritmi, ob katerih se vam ne bo težko niti plesno zazibati. Bernays Propaganda so zato uspeli doseči to, da se jih je oprijel atribut edinstvene prepoznavnosti.
Osnovni element njihove glasbe, ki daje občutek, da uživamo vseskozi nekaj svežega in drugačnega, je vokal pevke Kristine Gorovske. Tudi na novem albumu ohranja pevka vso privlačno kombinacijo "punčkaste srboritosti" skozi sproščanje diktatov zajedljivih parol, ki jih je album vse poln. Odsekano petje, mnogokrat s svojo repeticijo v kombinaciji poudarjeno jedrnatih - skorajda plesnih gibov ritma (z debelo in voluminozno bas nogo) in popolnega minimalističnega pristopa kitare, doprinaša k dotiku hipnotičnega elementa.
Vseeno je občutek, da Bernays Propaganda z novim albumom ne zmorejo postreči tako raznolike pronicljivosti lastne avtorske plati artizma, kot so to uspeli s prvencem " Happiness Machines". Skladbe so si precej bolj podobne in ne dosegajo nivoja motivske razgibanosti, kot je to uspevalo predhodniku. Poleg tega smo na "My Personal Holiday" deležni poteze, ki v primeru Bernays Propaganda ni najbolj posrečena. Skupina se je namreč odločila, da poda tri skladbe (My Perosnal Holiday, Blackmail, VIP in Paradise) v angleškem jeziku. S tem so dosegli to, da so izgubili v vseh treh tisto iskro vznemirljivosti in drugačnosti, ki jo krona odlično in učinkovita gravura makedonskega jezika v avtorskem izrazoslovju skupine. Nadalje nosi integracija moškega vokala v skladbi Ovaj den da pomine, prej nadležni učinek zajedljive iritacije, ki po nepotrebnem preusmerja pozornost sicer dominantnemu in na moč posrečenemu vokalnemu pristopu pevke Kristine Gorovske - ne le v tej skladbi, pač pa tudi skozi celotni material nove plošče.
Vrhunci plošče so otvoritvena Namesti frizuru i gladuvaj (Uredi pričesko in stradaj), posebej pospešena Preziveav (Preživel/a sem) s slikovitim zasukom atmosfere v durovskem refrenu, dobrodošla sprostitev energetske napetosti plošče v umirjeni Se plasam od lugje (Bojim se ljudi) ter zaključna upočasnjena in v temačnem vzdušju najbolj zažigajoča Koga e dovolno (Ko je dovolj). V slednji skladbi je posebej poudarjen element post punkovskih vsebin osemdesetih, kjer je značilno da vodi bas kitara osnovno melodijo vodilnih motivov. S to dramatično skladbo se album zaključi v učinkoviti maniri izpostavitve vseh najpomembnejših prvin Bernays Propaganda, ki nosijo odgovornost artističnega unikata njihove glasbe. Znova je vokal Kristine spretno izkoriščen, ko pevka to pot uporablja neznačilno globoko barvo svojega glasu, ki krepi posebnost same skladbe. Rezultat tega je intenziven zaključek albuma.
Skupina je z albumom "My Personal Holiday" še učvrstila svojo unikatno zvočno in slogovno neodvisnost, navkljub dejstvu, da novi album postreže z manj slikovito artistično vsebino glede na predhodnik "Happiness Machiness". Upajmo da v bodoče skupina preneha eksperimentirati v angleškem jeziku, saj ji takšne poteze jemljejo avtohtonost, posebnost, prepoznavnost in privlačnost, ki jo krona učinkovita integracija rabe makedonskega jezika v unikatni pridigi te skupine.
na vrh