»My Midnight Things« je po enajstih letih novi studijski album dolgoživih ameriških metalcev ali glam metalcev (kakor želite), Lizzy Borden. Enajst let od izdaje predhodnika »Appointment With Death« (2007) ali stilska vrnitev v obdobje delovanja zasedbe v poznih osemdesetih? Da. Na predhodnem albumu so bili Lizzy Borden še metalski,album je v občem odzvanjal klasično metalsko. Stara šola, prej bliže prvima dvema albumoma, kot čemu drugemu, kar so preizkusil v karieri. Ne glede na videz in odrsko šemljenje skupine, kar je povezano tako z njenim imenom, kot tudi s samo tematiko poezije, kar sicer že od nekdaj reflektira usidrano navdahnjenost nad šok teatrom in terapijo, kot jo izvaja na odru Alice Cooper, pa tudi Kiss, so se Lizzy Borden prej uvrščali med heavy metal bende klasičnega zvoka stare ameriške šole, kot pa glamerje, čeprav se jih je glam vibracija polagoma preko albumov »Visual Lies« (1987), še zlasti pa »Master Of Disguise« (1989), prav tako navzela. »My Midnight Things« se opira na izjemno muzikaličnost oziroma jo razvija. Vzemite torej iz njihovega arhiva album »Master of Disguise« in hitro boste našlo odgovor, kateri album je za »primer« novega, to pot vzel Lizzy Borden.
Album je v celoti ustvarjal, odpel, odigral, aranžiral Lizzy Borden sam, le bobne mu je odigral Joey Scott Harges, ki je pomagal tudi pri produkciji. Na »Master of Disguise« je Lizzy kupčeval celo s sedem oktavskim rangom vokalnih linij. Te so »šelestele« zborovsko vsevprek na albumu in občutek je bil, kot da je na albumu kup različni vokalov, ki sobivajo v neverjetni medsebojno spravljivi ojačitvi razvite pompoznosti albuma. »My Midnight Things« se v tem elementu močno opira na omenjeni album in na to opozori že takoj otvoritvena naslovna skladba albuma. Kaj to pomeni? Da zvenijo danes novi Lizzy Borden bliže glam metalu, kot klasičnemu heavy metal, kar pa se, hecno, a resnično dovolj, celo bolje skladba z njihovo odrsko »horror« teatralnostjo ter šminkerijo.
Morda ste že sami uganili, a deset novih točk, ki jih je možakar prebral iz bogatega arhivskega demo repertoarja približno petdeset razpoložljivih idej, razvija izjemno muzikaličnost. Invazivnost. Vse grabijo hipoma. Na prvo žogo. To pot je Lizzy sicer glasbo vezal v drugi plan. Najprej so nastala besedila, glasbo pa je razvijal polagoma in krojil aranžmaje, pri tem pa je smiselno sledil sporočilom spisanih besedil. Ultra nalezljiv muzikalični album razvija posledično takšno vrsto bombastike, ki jo skoraj z vnemo obsesivne odvisnosti iščejo v svojih delih danes »skandi« glam/sleaze in melodičnorockovske »revival« skupine tipa Crash Diet, Crazy Lixx, Hardcore Superstar, H.E.A.T. in še kdo. Glede na to, da je Lizzy Borden ekstremno dolgo pilil ta album, so vse skladbe izrazno in karakterno enakovredne ter izpovedno izredno močne. Aranžersko in vokalno izvedbeno. A Lizzy Borden je mož generacije, ki je prej naštetim revitalistom vzor. Te stvari, ki so navdih mlajši generaciji, njemu tečejo v krvožilju, zato nosi ta album tisti hipnotični magnetizem prvinskosti, ki ga revitalizem nikakor ne more sproducirati in to je glavna razlika med skupinami časov osemdesetih ter novodobnimi revitalisti. »My Midnight Things« nosi torej ob vsem tem ultra bombastičnem melodiciranju, tudi kup mračnih in obskurnih trenutkov, dotik okulta in izdatno zaznaven dotik klasične ameriške šole starega metala visoko oktanske zvočne nasršenosti. Gre za izrazno »praporeklo« Lizzy Borden, ki se danes reflektira pač skozi novi album »My Midnight Things«.
Album "My Midnight Things" vsebuje tri izjemne trenutke, ki so pomemben vzvod, da drži novi album poslušalca vseskozi čvrsto ob sebi. To je od začetka do konca. Prvi vrhunec je takoj otvoritvena naslovna skladba albuma, nadalje (na sredini albuma) še posebej briljantna The Perfect Poison, ki si kot kompozicija, zasluži prav posebno mesto v celotni Lizzy Borden diskografiji ter zaključna lepotica We Belong To The Shadows. Prav te tri točke združujejo vse elemente glasbene esencialnosti zasedbe Lizzy Borden. Aranžma skladbe Our Love Is God je edini zaznavni moment eksperimentiranja na novem albumu, silno dobro pa bi se znašel v "industrial alter in gothic" metalski preobleki, v kolikor bi se njegove predelave lotil Marilyn Manson.
In v stilskem oziru seva skozi novi album Lizzyjeva večna navdahnjenost nad zapuščino klasičnih hard rock zasedb pionirskega leska, kot so Queen, Slade, Cheap Trick (z rock'n'roll karakterjem podprti The Scar Across My Heart in /ali Run Away With Me), The Beatles in Alice Cooper. Vsem kompozicijam pa poveljuje še vedno atraktivno pečatni, za leta še vedno neverjetno eksplozivni in avtoritativni, kristalno čist in jasen vokalni karakter Lizzy Bordna, ki je primerljiv z vokali generacijskih sodobnikov, kot sta Geoff Tate, iz svojih zlatih časov pri Queensryche ali/in John Arch (Fates Warning)
Definitivno je »My Midnight Things« (v artističnem oziru) najbolj zrel album celotne Lizzy Borden kariere in občudovalci oziroma oboževalci te skupine, bodo nedvomno izredno navdušeni nad njim. Izredno močan dosežek, za katerega upajmo, da bo Lizzy Borden kmalu znova pripeljal na evropske odre. Zasluži si namreč tudi konkretno odrsko manifestacijo!
na vrh