Cars, The: Move Like This

Ameriška skupina The Cars je največje uspehe zabeležila s ploščama The Cars leta 1978 in Heartbeat City šest let pozneje, s katerega gotovo poznate balado Drive. Leta 1987 so izdali album Door To Door, ki pa ni zmogel zabeležiti novih visokih uvrstitev. Člani skupine so se posvetili drugim glasbenim izzivom, vendar je po začetnih samostojnih letih baje kmalu vzplamtela iskrica, ki naj bi napovedala reaktivacijo. Ric Ocasek in Benjamin Orr sta bila najdlje skupaj, igrala sta v raznih skupinah na vzhodu ZDA, dokler se nista ustalila v folk triu Morningwood. Izdali so ploščo, ki ni bila uspešna, je pa na snemanju igral klaviaturist Greg Hawkes, ki je pozneje postal član The Cars. Kitarista Elliota Eastona sta Ocasek in Orr srečala v zasedbi Cap'n Swing, ki je kmalu ob vključitvi Hawkesa in bobnarja Davida Robinsona spremenila ime v The Cars.

Navdiha za ploščo Move Like This je bilo na pretek, idej tudi, ob sodobnikih Blondie in Talking Heads bi lahko omenili tudi Davea Stewarta, ki je sicer deloval v Britaniji in vodil skupino Tourists, pozneje pa slavne Eurythimcs. Vsi ti glasbeni obrazi veliko dolgujejo preizkušenim mojstrom, kot so Velvet Undergound, David Bowie ali Roxy Music. Nekakšna mešanica temačnosti in artizma, torej. Ocasek je bil in je glavni avtor sploh na novi plošči Move Like This, premore nek svojstven temačen, a vseeno pozitiven pogled na svet. The Cars sodijo med najpomembnejše novovalovske skupine s konca sedemdesetih, v izraz pa vgrajujejo elemente punka in popa. V prvi polovici osemdesetih so njeni člani po zaslugi odličnih plošč in prefinjenih videospotov postali veliki zvezdniki. Move Like This je polna kakovostnega in pomenljivega pop rocka, torej sloga, po katerem so The Cars znani že od začetka. Ric Ocasek premore precej čist glas, ki pa ga z interpretacijo pripelje v funkcijo skladb kot razmeroma nezainteresiranega, malo oddaljenega in zamišljenega. Hitrejše in udarnejše skladbe na plošči Move Like This so primer izredno dodelanega ukvarjanja s preprosto popovsko formo, ki sicer ne dopušča velikih odstopanj od oblike kratkih in jedrnatih skladb, ki so bile vedno direktne in spolirane. Tokrat je med njimi kar nekaj takih, ki bi bile z lahkoto uvrščene na njihove zgodnje albume. Take so Keep On Knocking, Blue Tip in Too Late.

Ric Ocasek je izredno plodovit avtor, ki piše in producira druge glasbenike, zato izbor skladb za ploščo Move Like This ne preseneča. Od desetih skladb je osem temačno udarnih, dve pa sta baladi, v katerih se sicer sluti nekakšna želja po ponovitvi mega uspešnosti balade Drive, ki je njihov največji uspeh, a do tja z njima ne bodo prišli. Ocasek tudi nima žametnega glasu za balade, njegova direktnost v podajanju je morda malo premalo občutljiva za nežnejše teme. Balado Drive je sicer napisal on, vendar jo je zapel Benjamin Orr, ki jo je za večno ovil v žameten tenor. Umrl je leta 2000 zaradi raka trebušne slinavke. The Cars so v izvedbi 2011 v enaki zasedbi kot skozi celotno kariero, manjka le Orr. Move Like This torej po 24 letih prinaša osvežene The Cars, za katere se zdi, da znajo s to glasbo še konkurirati moderni pop produkciji, pravzaprav pa ne potrebujejo novih dokazov za svoje delovanje, saj so že davno dodali pomemben kamen v malho