Pretty Maids niso nikakršna šala. Dolgoživi danski melodični hardrockerji, ki na prizorišču kljubujejo že od leta 1981, so zacementirano cenjeno ime v svetu rock glasbe. Njihova prebojna albuma »Future World« in »Red, Hot And Heavy« veljata med ljubitelji hard rocka za kultni klasiki.
Pretty Maids so skozi kariero vseskozi navijali zvok. Skozi leta so razvijali vse tršo podobo. Sodijo med tiste rock skupine, ki v zvočni produkciji odločno naprej porinjenih rifov dosegajo že mejno vrednost, kjer postaja vse bolj jasno spogledovanje z biblijo metala. Podobno našobljen zvok posedujejo denimo nemški rojaki Pink Cream 69, ki so izdali svoj novi studijski album mesec prej. Pretty Maids vzdržujejo strupeno navitost, ki svoje vrhunce drama teatra dosega v točkah, kot sta »Hooligan« ali naslovna skladba »Motherland«.
S prestopom Pretty Maids na Frontiers Records in izidom albuma »Wake Up The Real World« (2006) se je za skupino pričela nekakšna nova pomlad. Ne le da je založba skupino znova približala širšim množicam globusa, temveč leži vzrok zlasti v preprostem spoznanju, da so Pretty Maids danes boljši aranžerji in glasbeniki kot kdajkoli prej. Vse stvari so jim jasne tako v studiu kot izven njega, skrivalnic ni. Ustvarjajo z zagrizenostjo mladcev, ki bi šteli rosnih 20 let, in z željo dokazovanja, kot da bi se kariera skupine komaj pričela.
S »Pandemonium« so Pretty Maids dokazali, da lahko na zrela leta od sebe spravijo nov izjemen album Le-ta je bil zavoljo svoje perfektne izpiljenosti odlično sprejet na vseh frontah. Zasedba se je zavedala kvalitete in veličine izdelka. Gotovo je bilo zato nekaj treme, ko je ponovno vstopila v studio, da prične s snemanjem njegovega naslednika. Z namenom, da zadržijo ugodne pogoje kemičnega učinkovanja ustvarjalnih vezi in odlično formo komponiranja tudi v letih 2012 in 2013, so se odločili, da na pomoč k oblikovanju zvoka znova pokličejo izkušenega producenta Jacoba Hansena, ki je pomemben del zgodbe albuma »Pandemonium« (2010).
Rezultat je nov izjemen studijski dosežek. Ne le da je novi album zadržal kakovostni nivo predhodnika »Pandemonium«, marveč ob vsej svoji izraziti temačnosti ponuja celo večji melodični iztržek od predhodnika. Kljub dejstvu da na njem ni niti ene tako hipnotično nalezljive skladbe, kot je »Little Drops of Heaven« s predhodnega studijskega dosežka (temu se med skladbami albuma »Motherland« še najbolj približa »Sad To See You Suffer«) je novi album, kar se občega iztržka melodičnosti tiče, dodatno intenziviran in še bolj definiran. Zato so nihanja med skladbami v tem elementu zmanjšana, in album »Motherland« se lahko pohvali s še za kanček bolj dodelano kompaktnostjo kot predhodnik.
Gre za album dvanajstih novih skladb (odšteta je krajša »Confession«, ki ima funkcijo preludija postopne gradnje atmosfere pred vhodom v skladbo »The Iceman«) optimalne opremljenosti. Od glave do pete. V vsem, kar zahtevamo od Pretty Maids. To pa je kompaktno čvrsti primež polnokrvno učinkujočega veziva melodičnosti in žgoče navite udarnosti, ki je enkratno zveličana s prepoznavno strastno gravuro edinstvenega vokala Ronnieja Atkinsa.
Integracija Mortena Santagerja na mesto regularnega člana skupine je še učvrstila vez med kitarskim rifom in klaviaturami in zategadelj učvrstila aranžersko moč v ekipi. Ne glede na to, da je kitarski zvočni zid izjemno odebeljen tudi na »Motherland«, so klaviature prav tako drastično izpostavljene in v aranžmaju učinkovito poglabljajo grabežljivost mračnega razpoloženjskega stanja, ki se vije skozi album. Klaviature prevzamejo pomemben del pozornosti zvočne kulise posebej v »Fool Of The Nation«, že omenjenem zlobnikavem preludiju »The Iceman«, imenovanem »Confession« (ta bi se brez težav lahko znašel v kakšni od srhljivk Kinga Diamonda), pa nadalje v zaključni »Wasted« ali v skladbi »I See Ghosts«.
Pretty Maids so mojstri aranžmaja. Natanko vedo, kako mora biti skladba postavljena, da vžge na polno. V kitici navadno »potuhnejo« kitarske fraze, zato se takrat v absolutno ospredje s svojim vokalom »prihuli« Ronnie Atkins, ki v podoživetem pristopu na točkah albuma ne zataji. Ozadje mu na takšnih aranžmajih držijo dražilna kulisa klaviatur in sofisticirano plasirani akordi. Temu sledi pravi rifovski plaz pred refrenom, ki gravitira v pompozni vrhunec skladb znotraj refrenskih napevov. Tako »okovane« skladbe pa hipoma zlezejo pod kožo, kar je njihov osnovni namen. Sporočila učinkujejo izrazito resnično, kar pomeni, da znajo Pretty Maids poskrbeti za to, da poezijo krepi prava atmosferična kulisa interpretacije posameznih skladb, kot so »I See Ghosts«, »Mother Of All Lies«, »Bullet For You«, »The Iceman« in »Sad To See You Suffer«.
»Motherland« je nov odličen Pretty Maids album. Njegova intenziteta ne popušča niti za hip. Je silno mračen manifest. Manifest mračnega stanja, v katerega nas je pripeljala slepa vera v liberalni kapitalizem. Mračnejši od že tako mračnega predhodnika, obenem pa ponuja več melodičnosti. Mojstri ostajajo mojstri. Rutina, izkušnje, samozavest. Brez kiksa. Upajmo, da se zgodba o novi pomladi za Pretty Maids še dolgo ne ustavi!
Novi album zasedbe Pretty Maids z naslovom "Motherland" že lahko kupite na:
na vrh