Doors, The: Morrison Hotel

Peti studijski album "Morrison Hotel" je nedvomno vrnitev starih dobrih The Doors. Ne vsebuje nobenih dolgo trajajočih pesmi, nobenega recitala ali revolucionarnih sag. Namesto tega nam ponuja surov blues rock zvok, ki pušča orkestralno eksperimentiranje prejšnjega albuma "The Soft Parade" za seboj. Tokrat so vsa besedila mojstrovina Jima Morrisona, ki se skladno povezujejo v celoto in nas popeljejo v sanjske obljube in more takratnje Amerike. Tako kritiki kot publika je album sprejela s široko odprtimi rokami in še danes velja za enega njihovih boljših mojstrovin, saj se vrača k njihovim pravim koreninam.

"Roadhouse Blues" prične naše potovanje z optimističnim tonom. Čeprav nam je zagotovljena zabavna pustolovščina, ne smemo pozabiti skrbno opazovati cesto in trdno držati za krmilo, saj nam vsaka avantura ponuja radost in prav tako nevarnost. Medtem ko so nam The Beatles prigovarjali "let it be" in The Rolling Stones "let it bleed", nam je Morrison svetoval "let it roll". Vsekakor je to ena najbol znanih skladb iz albuma, saj njenih priredb nikakor ni premalo. "Waiting fot the Sun" je bila sicer napisana za njihov tretji studijski album z enakim naslovom, vendar jo zasledimo šele na tem albumu. Je še ena izmed klasičnih The Doors skladb, ki nam ponuja mistiko iz njihovih zgodnjih let. Samo besedilo naj bi namigovalo na tako imenovano American Dream, ki pa se seveda nikoli ne uresniči. Za "You Make Me Real" bi lahko rekli, da ji je že davno potekel rok trajanja, saj so njeni verzi podobni zgodnjim Beatlom, vendar pa nas ponjavljajoči refren še vedno opominja na "roll, baby, roll". "Peace Frog" je izvzeta iz Morrisonovega originala "Abortion Stories" in je dinamična mešanica njegove osebne zgodovine s kančkom političnega komentarja. Funky kitarski ritem nas popelje v "Blue Sunday", ki je še ena izmed mnogih ljubezenskih balad. "Ship of Fools" in "Land Ho!" predstavljata nove avanture. "Ship of Fools" nam ponuja končno usodo propadajoče rase, "Land Ho!" pa nadaljuje z opisom ponosnih upov in sanj pionirjev, ki so prvi prispeli v Ameriko. Tako se ladje, ki so v pesmi omenjene, verjetno nanašajo na ladje Nina, Pinta in Santa Maria. Razpoloženjska atmosfera, ki jo odlično ustvarjata klavir in kitara ter Morrisonove vokalne pavze v "The Spy" nam razkrije dejstvo, da svojih sanj, besed in strahov ne moremo skriti pred nikomer, saj ljudje prej ali slej vedno zvedo zanje. "Queen of The Highway" je posvečena Morrisonovemu dekletu Pameli, nadaljuje pa jo preposta, a estetsko dovršena balada "Indian Summer". Popotovanje zaključi počasna "Maggie M'Gill", kjer je zopet omenjena tematika celotnega albuma "roll on" – naša naloga je, da čim boljše izkoristimi življenje, ki ga živimo neglede na to, kako bizarno ali običajno je in se ob tem poskušamo kar se da zabavati.