Vsi se zavedamo, da kvalitetnih slovenskih zasedb ne manjka, a zaradi požrešne politike tako založb kot tudi trgovcev, jih vse manj izdaja plošče in skrbi za lastno prepoznavnost. Še dobro, da imamo male, alternativne založbe, ki jim ni vseeno in letno tako rajši izdajo nekaj (namesto sto) plošč in so te kvalitetne (namesto kupa odpadkov)! Ko bi se le še ljudje prevzgojili in začeli CD-je znova kupovati (tukaj nastopijo požrešni trgovci, da so tudi tu naše cene primerljive z evropskimi) in bi na ta način podprli kreativnost in ustvarjalnost slovenskih glasbenih zasedb.
Moonlight Sky si seveda zaslužijo drugačen uvod in lahko bi napisal zgolj – PLOŠČA JE ODLIČNA! POJDITE V TRGOVINO IN SI JO KUPITE. Zakaj?
Zaradi prve skladbe 'Lunin svit'? Klaviatursko kitarski uvod, ki preraste v brezhiben kitarski riff in s klaviaturami dobi nekaj funky pridiha, obenem pa postreže z imenitnim instrumentalnim prepletom kitare, klaviatur in basa. Zaradi udarno začete 'Angel'? Odlični prehodi na klaviaturah, pa z bobni podprte kitare, v nadaljevanju razigrane klaviature in virtuozni bas prehodi, v zaključku pa še vokalno poigravanje, ki spomni na Iana Gillana v 'Child in Time'.
Dve skladbi, dva izvrstna razloga. Pa do najboljšega še nismo prišli!!!
'Rigg's Family Shot' je nekoliko bolj bluesovska, kitare in klaviature se skladno dopolnjujejo, virtuozni instrumentalni prehodi, poudarki in prelomi pa jo umeščajo v kategorijo odličnih. 'Pluton' je instrumentalna, zazrta v sedemdeseta, tako s kitarskim riffom in klaviaturami – kratka in hipnotična. 'Devet osem' jasno kaže mogočen vpliv na glasbo Moonlight Sky – legendarne makedonske Leb i sol. Male plemensko obarvani bobni, nekaj klaviatur za pestro ozadje in virtuozna kitara, celotna ritmika ter seveda razgibana, raznovrstna in virtuozna zgradba od začetka do konca! Vsekakor eden od treh velikih vrhuncev na plošči.
'Ocean' je… hm, omenil bom zgolj eno najboljših in najkompleksnejših skladb vseh časov – 'Shine on Your Crazy Diamond' Pink Floyd. Nebeško filigranska kombinacija klaviatur, kitare, bobnov, basa, ritmičnih sprememb in stalnega stopnjevanja, dopolnjevanja ter prepletanja… skladba, kot si je lahko le želimo in kot jih danes, sploh pa mlade, skupine žal ne ustvarjajo. No, s sijočimi izjemami, seveda!
'Štirje svetovi' je izredno raznolika skladba, kjer sprva prevladuje kombinacija kitare in klaviatur, nato za kratko zgolj bobni, prehod v drugačno in zelo klaviatursko naravnano, ki jo proti koncu oplemenitijo solistični kitarski izleti. Imenitno glasbeno popotovanje! 'How Much?' je ena najbolj preprostih in najbolj klasično zazrtih rock skladb na plošč – s preprostim in klasičnim bobnarskim obrazcem, na katerega je naslonjen kitarski riff, klaviature zadevo popestrijo in razgibajo, za nameček neizogiben kitarski solo in to je to. Ampak ne razumite tega kot "le to", ker pri Moonlight Sky je tudi "to" zelooo veliko.
Pa še zaključek z 'The Groove'… znova drugačna, znova zanimiva. Kitara podleže efektom, kombinacija klaviatur in basa je zelo bluesovska, podobno tudi glas, v nadaljevanju kitara z virtuoznostjo in nepričakovanim stopnjevanjem spomni na Jimija Hendrixa, ne manjka pa niti vnovičnih Gillanovih glasovnih bravur.
Postreženo v majhnih odmerkih, a kot celota deluje mogočno in veličastno. To velja tako za dele posameznih skladb kot z same skladbe in z veseljem ter nestrpnostjo bom pričakoval njihovo naslednjo ploščo. Mislim, da imamo skupino, ki lahko postane zares VELIKA!

na vrh