Na "Momentum", svojem devetem samostojnem albumu, je legendarni kitarist Steve Hackett naposled nehal s pehanjem za čim večjem številom AOR radijskih hitov (svoje je k temu prispevala tudi kratkotrajna, a burna dogodivščina s kitarsko superskupino GTR) ter vnovič odkril svojo prvinsko ljubezen do klasične kitare in s tem tudi svojih klasicističnih glasbenih korenin. Po zelo dobrem "Bay Of Kings" (1983) je bil to njegov drugi album, sestavljen izključno iz inštrumentalnih del za klasično kitaro. Čeprav je Hackett prvotno zaslovel kot električni kitarist, pa je akustični inštrumentalizem tisti glasbeni izziv v katerem se počuti najbolj udobno in kjer praktično ne more storiti napake.
Steve je na "Momentum" na lastno pest odigral vse klasicistične aranžmaje na klasični kitari in klaviaturah. Pri tem mu je bil v pomoč samo mlajši brat John, ki ga je na nekaterih skladbah spremljal na flavti. Johnovi flavtistični vložki dodajo posameznim stvaritvam izčrpno dozo tistega pastoralnega patosa s katerim je Steve navduševal že na začetku svoje samostojne poti, ko je bil še član legendarnih Genesis. Steve skozi celoten album navdušuje s svojo običajno kitarsko prefinjenostjo, konsistentnostjo in pritajenim posluhom za nalezljivo melodiko, katere končni rezultat je visoko romantično vzdušje. Posamezne melodije so med seboj dovolj raznolike in vsebujejo pravšnjo dozo manjših eksperimentiranj z zanimivo kombinatoriko akordov, da ni nobenih pogojev, da bi lahko kdaj postalo dolgčas.
Na uvodnem "Cavalcanti" z izgradnjo temperamentne melodije v flamenko ritmu demonstrira svojo fascinacijo nad mediteransko glasbo in slavnim španskim kitaristom Andrésom Segovio, ki je bil eden izmed njegovih ključnih kitarskih vzorov. Na "The Sleeping Sea" s trubadursko melodijo zapluje v nekoliko bolj keltsko obarvane vode. "Portrait Of A Brazilian Lady" je še ena iz vrst serenad, ki so posvečene njegovi brazilski ženi Kim Poor, ki je med drugim tudi avtorica skoraj vseh naslovnic Hackettovih albumov. Med serijo skorajda popolnoma kitarsko orientiranih del kot največja bisera izstopata "Concert For Munich", ki je v ozadju podkrepljen z nežno spremljavo na flavti ter klaviaturami in zelo dobra priredba J.S. Bachove baročne klasike "Bourée", katero vsi ljubitelji Jethro Tull že dolgo poznajo tudi v bolj rockerski različici. Svoj neverjeten občutek za kreiranje bogatega ambienta pa še posebno nazorno dokaže s skorajda srce parajočo melanholiko na zaključni bonus skladbi "The Vigil".
"Momentum" je naravni naslednik albuma "Bay Of Kings" in romantična poslastica za vse ljubitelje Hackettovega klasicističnega kitarskega izrazoslovja. Legendarni kitarist je ustvaril še en izvrsten akustičen album v katerem lahko uživajo vsi, ki prisegajo na pastoralni romanticizem, sproščujoče melodije in inštrumentalno prefinjenost. Vsakdo, ki se ukvarja z igranjem klasične kitare ali pa sodi zgolj med poslušalce kvalitetnih kitarskih melodij mora vsaj enkrat prisluhniti akustičnemu razkošju, ki ga ponuja "Momentum".
na vrh