Čas se ekstremno hitro vrti. Tri leta so minila, kot bi bilo včeraj. Po impresivnem studijskem prvencu »Passion for Red« (2012) izdajajo alternativni rockerji Ludovik Material še drugi studijski album z naslovom »Model Generation«. Bend je že na uvodu kariere, to je s studijskim prvencem opozoril, da gre za posebno skupino, ki stilsko jasno štrli iz ohlapnega pojma alternativni rock in širi njegove okvirje. Stapljanje prvin noisea, post rocka, občasno doziranega z digitalnimi elektro vložki programiranja in celo odtenki post punka, doživlja na novem albumu še večjo definiranost in konciznost. Čeprav je novi album znova poln mračnih razgledov, ki so odtis zaznavanja skupine vse gnilobe sistema, ki mu neprikrito sužnjimo, premore večjo definiranost kompozicij, pa tudi muzikaličnosti glede na prvenec. Bend pač artistično raste in se razvija. In to je dobro, saj poteka ta evolucija po naravni poti in povsem nevsiljeno. »Model Generation« je odkrita in pristna uporniška plošča.
Novi album poglablja ranljivost čuteče odzivnega tria na dražljaje okolice, ki je ogledalo moralnega, čustvenega in duhovnega razvrednotenja človeštva, kot posledica njegove vcepljene evolucijske napake, da uničuje in brezmejno le jemlje ter tako postavlja material peščice nad družbeno blaginjo, do končnega uničenja planeta. Bend je svoj gnev in nestrinjanje jasno in brezkompromisno, v jeziku glasbeno eklektične superiornosti zlil iskreno v dobrih 36 minut glasbe. Nedavno udejstvovanje odlične pevke Tine Perič v projektu Škrip Inc., ki ponuja tudi na novem albumu novo polnokrvno predstavo vrhunskega vokalnega ekscesa, nikakor ne čudi. Ne glede na glasbeno oddaljenost obeh zgodb, zahtevata taisti zgodbi pravzaprav enak vokalni pristop. Razdražen, razpenjen, očitajoč, poln razočaranja, a tudi besa in bolečine v agoniji spoznanja o nepravici je v melodiji verzov popolnoma ohlapen in poln nepredvidljivih vokalnih obratov, vsekakor pa njegova eksplozivnost, ki iskreno podaja občutja popolnega gnusa nad popolno prosojnostjo etiketirane mase in zmago korporacije nad svobodo volje individuuma. Od tod je možno vleči vzporednice Tininega vokalni ekscesa s tistim, ki ga kreira Kristina Gorevska (Bernays Propaganda), sorodnost vokalnih pristopov obeh pevk, pa je smiselno povezana v projektu Škrip Inc.
Instrumentalni del skupine tvori izjemno mračno kuliso sicer predane in srčne igre, s hiperplazivno razmazanimi in distorzirano nasršenim zvenom kitar, ki sprožajo nebrzdan hrup in vibrirajoče brnenje preko albuma. V soju produkcijsko »podrapane« in garažne živosti, kjer repetitivne zanke fraziranja kitar posrkajo zgodbo proti post rockovskemu zaledju. Minimalizem kitarskih riffov je okrepljen z okovjem preprosto usekanih ritmov, ki so zasukani plesno, a tvorijo v svoji udarnosti pre-pomemben kontrast v značaju ceokupne zvočne slike.
Z novim albumom so torej Ludovik Material opravili izjemno pomemben kreativno razvojni korak navzgor. Vzporednice s sorodnostjo drugih skupin so sicer neprimerne in jih je silno težko vleči, a zna skupina vzbuditi zanimanje pri tistih, ki se vžigate na podobno samoniklost skupin alternativnorockovskega značaja, kot med drugim Repetitor, Nikki Louder, Nina Bulatovix in/ali Bernays Propaganda. Ludovik Material dostavljajo z novim albumom vpogled v srčno skupino, ki pogumno in v soju polnokrvne in svobodoljubne vsebinske glasbene otipljivosti nadgrajuje zvočno in slogovno samoniklosti ter učinkovito neguje in krepi definicijo lastne glasbene izkaznice in karizme.
na vrh