Ta odlična nemška heavy metal skupina, ki ne zmore in ne zna zatajiti v svojem poslanstvu, je letos presedlala od svoje matične založbe Nuclear Blast presenetljivo k "anti metal" založbi – italijanski AOR/melodic hard rock orientirani Frontiers Records. No precej neumestna opazka, a očitno se tabuji lomijo hitreje, kot bi si človek mislil – kaj namreč potemtakem delajo Gotthard pri metalski Nuclear Blast? V posvetilo velikemu opusu skupine in izdaji skupno šestih studijskih albumov v letih med 1998 in 2005, so se odločili tako izdati pri Nuclear Blast skupini v slovo "best of" kompilacijo. Skupina ima relativno mlad staž, ne šteje jih niti 10 let skupaj, a njeni člani so prekaljeni stari mački, ki predobro vedo kako se streže poanti metal glasbe in so se kalili nekoč v skupinah Gamma Ray, Sinner, Annihilator, Tyran Pace, če jih naštejem le par, za pevca Ralfa Scheppersa pa je malo manjkalo, da ni pel že na "Walls Of Jericho" (1985) - legendarnemu prvencu Helloween.
Ta kompilacija je tiste sorte, katero lahko okarakteriziramo z idealno za slehernega "firbca", ki bi rad skupino čim hitreje spoznal, kajti to ni "best of" hitov, pač pa prikazuje skupino predvsem skozi barvit, pomešano okusen nabor različno strukturiranih skladb, skozi kariero skupine. Seveda so skladbe vse v osnovi prave metalske himne, ob katerih rezgetanju poka lobanjski svod po šivih, da je joj! Primal Fear je treba namreč nujno poslušati na slušalke. Kako je skupina zvesta svoji viziji, opozori že takojšnji začetek kompilacije, saj med Metal Is Forever iz leta 2004 in Chainbreaker iz leta 1998 ni posebne slogovne, pa tudi produkcijske razlike. Človek torej dobi točno to, kar išče pri Primal Fear. Skupino jasnega cilja in vizije torej. Najlepši testament Primal Fear za Nuclear Blast je epska lepotica The Healer, ki pravzaprav predstavi na najlepši način skupino od glave do pete, rušilci Chainbreaker, Angel In Black, Nuclear Fire, Suicide And Mania ali Running In The Dust, pa med naborom skladb, še posebej zagrizeno predstavljajo neizpodbitno jekleno držo nemških orlov.
Primal Fear se je upravičeno navzel naziv nemških Judas Priest. Glavna zaščitna znamka tega je nedvomno vokal enega najimenitnejših pevcev klasičnega heavy metal pristopa danes Ralfa Scheppersa, ki v vokalnem rangu težko najde primernega tekmeca in kateri se v svoji osnovi močno opira na izročilo Roba Halforda (Judas Priest). Druga atributa sta še sam ritem "drive" in osnovna "riffovska" šablona. "Riffi" so vražje strupeni, agresija skupine, pa je nadgrajena z rušilno voltažo Ralfovega vokala, ki skrbi ob neposredni agresivni "riffovski" drži za prelep vnos melodije, kar tvori tako skupaj z "riffi" enkratno kontrastno zgibanko in edinstveno – prepoznavno držo Primal Fear. Kar pa krasi še posebej njihov opus je surovo živ zvok. Gre za produkcijo, ki je v nemškem heavy metalu danes po vsej verjetnosti najbolj živa (ki jo lahko ujameš na trak v studiu) in občutek je, ko poslušaš Primal Fear tako prepričljiv, kot bi bil na koncertu skupine. Vsa hvala za to gre seveda premetenemu izkušenemu lisjaku Matu Sinnerju (bas kitara), ki je večino svojih producentskih izkušenj prelil iz svojih matičnih Sinner na veliko bolj uspešne Primal Fear.
Na tem "best of-u" boste našli himne, ki jih Primal Fear igrajo skoraj obvezno na koncertih. Je idealna izbira za slehernega "frišnega" heavy metal zaljubljenca, ki se podaja na raziskovanje skupine same. Knjižica vsebuje besedila, opremljena je tudi s podatki s katerih albumov izvirajo posamezne skladbe ter založena s kronološkimi sličicami, ki se nanašajo na posamične izdaje albumov. Njena limitirana izdaja vsebuje bonus CD na katerem se nahajajo Primal Fear priredbe, ki so bile vselej ob svojih izidih že tako ali tako omejene v posebnih izdajah regularnih studijskih albumov, tako da je to enkratna priložnost da se dokopljete do njih!
na vrh