Quiet Riot: Metal Health

Poslovila se je še ena legenda rocka, Kevin DuBrow, tokrat, za razliko od nedavnih dokaj nasilnih trendov (npr. Dimebag), v klasičnem slogu, s prevelikim odmerkom kokaina. Tako se je potiho in skoraj neopazno v nebesih (ali pač v peklu) pridružil Randyu Rhoadsu s katerim sta sredi sedemdesetih osnovala skupino, in sedaj se verjetno oba sprašujeta, kako za vraga sta se tam znašla prej kot Ozzy.
Randy je po dveh albumih, ki jih je skupina izdala le na Japonskem, zapustil skupino in se pridružil Osbournu, Kevin pa je leta 1983 z novo zasedbo posnel Metal health, ki ima v zgodovini rocka častno mesto, saj je prvi metal album, ki je zavzel sam vrh na znameniti Billboardovi lestvici. Tam je novembra istega leta s prestola vrgel The Police in njihov album Synchronicity in čeprav se na prvem mestu ni obdržal več kot teden dni, bi vseeno lahko govorili o dosežku zgodovinskih razsežnosti. S to ploščo je metal na krilih NWOBHM ter glama iz Evrope prispel v Ameriko in utrl pot vsem podobnim skupinam, ki so kasneje prispevale k njegovem propadu. Quiet riot so najbrž resda poosebljali tisto danes precej nepriljubljeno glam rock paradigmo, a je njihova vloga v razvoju rocka in metala prav zaradi te plošče bržkone ključna.

Gre pravzaprav za skrajno zabaven in poslušljiv pop album z navitimi kitarami, za kar je poleg producenta Spencerja Profferja (podpisanega tudi pod drugim albumom W.A.S.P., The Last command) poskrbel spretni Carlos Cavazzo, ki se poleg DuBrowa največkrat pojavlja kot avtor pesmi. Cavazzo je temeljito preučil slog svojega predhodnika, kar je razvidno predvsem iz arpeggiov v pesmi Battle axe in drugih vsekakor nadpovprečnih solističnih vložkov. Album s klasično Purplovsko figuro odpre udarni Metal health, ki je tistega leta postal nekakšna srednješolska ameriška himna, nadaljuje pa ga paradni konj albuma pesem Cum on feel the noize, cover hita Sladeov iz leta 73'.Slade, eden najbolj podcenjenih glam-rock fenomenov iz 70ih, katerega so po številu hitov na otoku prehiteli le Beatlesi in so ga kot referenco navajale take veličine kot so Kiss, Alice Cooper, Oasis, Tom Jones in David Coverdale, so bili začetek 80ih pred koncem kariere. Nedvomno jih je prav Metal Health spodbudil k temu da so istega leta posneli svoj najboljši izdelek v tistem desetletju, The Amazing Kamikaze Syndrome, poznan po uspešnicah Run Runaway in My Oh My. Še več potencialnih hitov je mogoče najti na njegovem nasledniku, nenadkriljivi AOR mojstrovini Rogues Gallery, ki pa velja kljub zavidljivi produkciji in spevnim refrenom žal za labodji spev glamerskih gigantov. Neposrednega vpliva Sladeov na razvoj rocka tako najbrž ne bi mogli zanikati, gotovo pa je tudi, da so bili poleg Roda Stewarta in Humble Pie ena Kevinovih najljubših skupin, kar potrjuje druga priredba Mama we're all crazy now z albuma "Condition Critical", kjer je raskavi glas DuBrowa že povsem podoben tistemu Noddya Holderja.
Na Metal health, velja omeniti še pesmi Slick Black Cadillac, ki jo najdemo na drugem od prej omenjenih japonskih albumov, ter balado Thunderbird, posvečeno Randyu Rhoadsu, preminulemu v letalski nesreči. Gre za Kevinov "hommage" dobremu prijatelju, ki se zdi precej bolj pristen in iskren kot pa Ozzyev poskus z izdajo albuma Tribute, ki bi jo lahko označili za tipično marketinško potezo potem, ko je bil njegov album "The Ultimate Sin" iz leta 1986 deležen precejšnje kritike.

Quiet Riot uspeha svojega prvenca niso več ponovili. Sledila sta še dva albuma, omenjeni "Condition Critical", na katerem je poleg fenomenalne in že morbidno počasne naslovne pesmi še mogoče zaslediti nekaj zagona, značilnega za "Metal Health", in pa porazni "QR III", ki je skupini naredil več škode kot koristi. Zaton sredi osemdesetih zaznamujejo prepiri z založbo in producentom Profferjem ter Kevinovo verbalno udrihanje po takratni glasbeni sceni in nenehno poudarjanje, da so vsi metal bendi, ki so v Ameriki tisti čas postali slavni, njegovi dolžniki. Leta 1987 mu tako po končani turneji ostali člani, naveličani njegovih ekscesov, pod vrata hotelske sobe potisnejo letalsko karto in ga pustijo na Havajih. Tako se v dobrih treh letih, ravno v času, ko metal v Ameriki doseže vrhunec, konča pravljica Quiet Riot, katere zadnje poglavje se je tragično zaključilo natanko dvajset let kasneje, 25. novembra 2007, ko so Kevina našli mrtvega v njegovem stanovanju v Las Vegasu. Umrl naj bi že slab teden pred tem, ves ta čas pa je pozabljen ležal v domači postelji. Simbolično.