Še ena runda klišejskega powermetala prihaja iz Švedske. Skupina Lancer in njen tretji studijski album »Mastery«.
Bend so za svojo novo turnejo povabili in mu dodelili vlogo predskupine sami HammerFall, se pravi zasedba, ki je prav s power metal revitalizmom v drugi polovici devetdesetih preusmerila pozornost metalskih množic, znova na fokusiranjem ter navduševanjem nad retro zvočno melodično obrtjo heavy metala.
No Lancer ne veljajo za revitaliste, ki bi črpali navdih iz zapuščine NWOBHM skupin, kar je sicer nemalokrat značilnost novih zasedb, ko te izbirajo na mestu centralne figure pevca z melodičnim in čistim vokalom (Steelwing, Alpha Tiger, Enforcer, Stallion,…). Lancer so znana in preverjena zgodba in spominjajo s svojim pristopom prav najbolj neposredno na rojake HammerFall. Zlasti zavoljo vodilnega vokala, ki je na las podoben Joacimu Cansu (še posebej v njegovih najboljših časih). Sicer pa se navzema Lancer na prvencu bombastičnost in muzikalična nalezljivost, ki bo hitro blizu ljubiteljem kakšnih Bloodbound, Falconer ali/in Narnia, formatiranje spevnih refrenov pa povzema tudi iz navdahnjenosti nad likom »Kiske era« Helloween ter seveda spominja posledično tudi na nekatere komade zasedbe Unisonic, pri katerih seveda prepeva Michael Kiske.
V kolikor ne bi bilo vse že prej izumlejno, bi bil album "Mastery" prava mala umetnina, mojstrovina. Nosi vse. Drama teater, pomp, muzikalično nalezljivost, lepo vpete mid-eight dele s solažami. Vse klasične zaščitne znamke, ki okarakterizirajo kvalitetni power metal od glave do pete,. Tu jim ne gre ničesar očitati. Le dejstvo, da pogrevajo staro župo. Kakorkoli, ljudje imamo spomin kot zlate ribice, zgodovina nas nikdar ne bo ničesar naučila, tako pa tudi v glasbi velja zlato pravilo, da nikoli ne reci nikoli. Ne veš namreč kdaj lahko kliše znova vžge. Lancer vržejo v prihodnje nase le nekaj šminke in kiča ter si izmislijo dobro odrsko scenografijo ter kostumografijo, pa dobimo takoj novo komercialno uspešno zgodbo o Powerwolf ali Sabaton, medtem ko so Gloryhammer na dobri poti do tja.
Torej. Lancer je treba pohvaliti. Navzlic dejstvu popolne nezainteresiranosti novih generacij nad ekspresivnim dometom powermetalskega žanra, kar je logično, saj so ekstremnejše in tehnično zahtevnejše oblike, ki jih je dal v zadnjih letih metal v podžanrih znatno bolj zanimive, so Lancer zbrali pogum in ugriznili v kislo jabolko. Klišeji jim ne bodo prinesli slave, ostaja pa vsaj uteha, da dobiva idejno izropani in obubožani žanr z Lancer novo skupino željno dokazovanja, polno zavzetega komponiranja in seveda sle po nastopanju. Lancer namreč to kljubovalnost zadržujejo in potrujejo tudi na svojem tretjem studijskem izdelku!
In nenazadnje. Na novem izdelku so se vsaj otresli smešnih naslovnic preteklih izdaj s kibernetičnim piščancem.
Lancer - Mastery (uradni video):
na vrh