Gamma Ray, »derivat« legendarne zasedbe Helloween, ki je utemeljila evropski power metal, dalje živi svojo pomlad. Ne miruje. Hitro so se obrnila tri leta, odkar je izšel studijski album »To The Metal« (2010), fantje pa so znova obilno koncertirali, sploh Kai Hansen, ki je ob Gamma Ray k življenju zagnal še vzporedno zasedbo Unisonic z legendarnim vokalistom Michaelom Kiskejem, kolegom še iz časov skupnega bivanja pri Helloween.
Že konec maja 2011 so pričeli Gamma Ray časovno vrzel med aktualnim in prihodnjim studijskim albumom polniti z EP-jem »Skeletons & Majesties«, ki je kot kombinacija starih komadov, odigranih v novih verzijah, ter akustičnih verzij nekaterih Gamma Ray antemov nuja za vse Gamma Ray oboževalce. To izdajo je konec lanskega leta dopolnila skupno že četrta koncertna plošča istega naslova (izdana tudi na DVD-ju) s celotnim koncertnim posnetkom iz Prattelna (Švica). No, ob napovedi, da prihaja novi album skupine v začetku leta 2014, in ob novi turneji s Helloweeen pa so Gamma Ray začutili, da je čas zrel za še eno izdajo »sladostrastij«, ki jih namenjajo svojim najbolj zvestim privržencem.
Gre za novi EP »Master Of Confusion«. Brez akustike! V prid podpori promocije nove skupne turneje s Helloween, imenovane Hellish Rock part II! Dva nova komada, dve odlični priredbi in zapolnitev prostora na preostanku ploščka s šestimi odličnimi koncertnimi izvedbami, vzetimi iz zadnje samostojne turneje skupine. Brez skrbi. Vsi komadi na EP-ju do tega dne še niso bili nikjer izdani.
Hansenu se je vokal z leti odebelil in znižal, zasedba se poslužuje tudi nižje koncertne uglasitve. Koncertni zvok je izjemno masiven in v celoti izkoriščen. Gre za koncertni zvok, ki je zahtevan v sleherni navezi klasičnega pristopanja v heavy metalu. Novi Gamma Ray pa držijo svojo glasbeno »špuro« naprej. Obe novi skladbi, naslovna in »Empire Of The Undead« (mimogrede, tak naj bi bil tudi naslov novega Gamma Ray albuma), pravzaprav nosita poanto zgodbe albuma »To The Metal«. Nabrušena sta do obisti, rada se spogledujeta z zapuščino albumov Judas Priest iz osemdesetih let, kar je nekako pričakovano. Gamma Ray z njima delujejo »jeznorito« kot v časih največje metalske zagrizenosti Kaia Hansena, ko je izšel prvenec Helloween »Walls Of Jericho« (1985). Gamma Ray so vselej sloveli kot mojstri adaptacij izvirnikov. V karieri so postregli z nekaj fenomenalnimi priredbami izvirnikov izvajalcev kot med drugim Judas Priest, Uriah Heep, Pet Shop Boys in Birth Control, to pot pa so se spogledovali z vročimi časi začetka osemdesetih let, ko je v Veliki Britnaiji počilo in je zaživelo gibanje NWOBHM, ki je dalo tudi skupino Holocaust. »Death Or Glory«, ujeta v odlične aranžerske rešitve Gamma Ray jezika metal pridige, se namreč perfektno vklaplja v energijo in podobo obeh novih avtorskih skladb. Gamma Ray so vselej gojili veliko naklonjenost pompoznemu okraševanju aranžmajev. V vokalnih harmonijah, ki jih ponujajo skozi kariero, se čuti, da so kot mulci veliko poslušali rock velikane Queen, Uriah Heep in The Sweet. The Sweet! Tu je »Lost Angels«, odlično »zadeta«, z odlično rešitvijo implementiranja vokalnih harmonij, ki dajejo skladbi pečat pompoznosti, križan z ultražlahtnim grizenjem specifične trdoživosti pristopanja do metal zvoka zasedbe Gamma Ray.
Preostanek albuma je dodatek šestih skladb iz zadnje turneje. Vsi komadi so s koncerta v Bochumu (datum: 17.12.2011), tako da se ni bati, da bi oboževalec s tem EP-jem slučajni prejel popolno repeticijo koncertnega albuma »Skeletons & Majesties« (2012). Izbor komadov ne preseneča. Energija le teh je silno podobna energiji, ujeti na koncertu v Prattelnu. Gre za zadnji posnetek, ki je doživel uradni izid, na katerem bobna Daniel Zimmerman. Tu je najboljša skladba albuma »Sigh No More«, imenovana »The Spirit«, usekano posodobljena Birth Control priredba Gamma Ray albuma »Insanity & Genius« (1995), imenovana »Gamma Ray«, in zaključek z epsko »Innsurrection« (»Land Of The Free Pt. II«, 2007), ki je nekakšna nadgradnja epa »Heading For Tomorrow« za nove čase. Veselita tudi dejstvo in spoznanje, da se Gamma Ray v zadnjih letih bolj spogledujejo z najboljšim albumom skupine »Powerplant« (1999), saj v koncertni repertoar vključujejo klasike s tega albuma. Skladba »Wings Of Destiny« namreč velja za eno najboljših koncertnih »figur« tega EP-ja.
Prvi štirje komadi predstavijo tudi novega bobnarja Michaela Ehreja. Ta je odlično opravil svoje delo in Zimmermana ne gre pogrešati. Očitno je, da je vrzel, ki je nastala ob nepričakovanem odhodu Daniela Zimmermana, več kot učinkovito in superiorno hitro zapolnjena. Ehre izhaja iz tiste prave nemške šole telesnih »bomberjev« lige največjih mojstrov: Thomen Stauch, Uli Kusch in Jörg Michael, ki v mezincu leve roke obvladujejo dvojno bas-boben stopalko – nemška šola evro power metala, ki ne zna zatajiti!
EP je obveza za pravega fana Gamma Ray, sploh za tistega, ki neutolažljivo lovi magijo, kot jo ponuja "dvojni sendvič" »Blast From The Past« (2000) in mu ne sme v zbirki uiti prav noben Gamma Ray sladkorček. Gamma Ray vzdržujejo naboj in zagnanost. S tem EP-jem in koncerti bodo Gamma Ray ostali vroče hrustljave žemljice in svojo svežino učinkovito prenesli na nov studijski album!
na vrh