Municipal Waste: Massive Aggressive

Thrash metal je v začetku devetdesetih doživel najhujši padec svojega življenja. Po, danes kultni turneji Clash of the Titans, je thrash doživel hudo "lesson in violence", ko so založbe začele obračati hrbte prav vsem bendom tega žanra. Kriv je bil, jasno, vzpon grungea, ki so ga naenkrat hoteli vsi in povsod, thrash in metal na splošno pa je padel v pozabo. A ker korenina ne pozebe je tudi metal tiho in vztrajno čakal na svoj veliki povratek, ki ga je žanr thrasha doživel z legendarnim Thrash of the Titans leta 2001 za katerega se je znova združilo mnogo razpadlih thrash velikanov. Viharja ni bilo moč ustaviti in istega leta se je iz zelenega zdriza toksičnih jedrskih odpadkov rodila crossover zasedba iz Richmonda, Municipal Waste.

Fantje so vrnili h v thrash že s prvim EPjem in nato z energičnim crossover thrashom na albumih Waste 'Em All, Hazardous Mutation in The Art of Partying obudili že rahlo gnijoče truplo thrash metala, ki se ga nihče ni hotel dotakniti niti s palico. Municipal Waste so thrashu vrnili hudo potrebno jeznoritost in zabavnost z besedili o pivu, žuranju, zobmijih in mutacijah. In ker pubertetniki odrastejo so tudi fantom iz Richmonda pognale dlake zato so se na Massive Aggressive lotili bolj resnih tem. No, še vedno te nasmejijo z naslovi komadov kot so The Wrath of the Severed Head ali Upside Down Church, a žurerstvo plošče The Art of Partying ni več v prvem planu. A Massive Aggressive je še vedno kot brutalen žur s hektolitri alkohola - po slabih tridesetih minutah z napadi triminutnih rušilcev lahko na koncu le nemočno obležiš v kotu. MW na albumu odlično ujamejo vzdušje starošolskega crossover thrash metala v stilu D.R.I., Suicidal Tendencies in Nuclear Assault, ko ti v navalu pijanske strasti na glavo razčesnejo steklenico piva in te kot črepinje ostri riffi Ryana Wastea porežejo po celem telesu. Waste res dodobra razgiba prste po vratu kitare z natančno odmerjenimi rafali kitarskih pasaž, ki so neverjetno razgibane, dinamične, pestre in agresivno hitre. Lepo je slišati spektakularno basiranje Land Phila, ki je slišno na daleč in izredno dobro dopolnjuje Wasteovo riffanje, v pol ure pa poskrbi za nemalo ušesom prijetnih basovskih prijemov. Dave Witte pa za bobni poskrbi za standardno thrash galopiranje a ga izdatno obogati s premišljenimi rafali dvojne bas stopalke in hobotniškim mlatenjem po prehodnih bobnih in činelah. Tony Foresta s svojim vokalom poskrbi za največji delež punka in hardcora v sicer inštrumentalno skoraj povsem thrash bendu, saj jezno, a natančno bljuva verze, ki se odlično skladajo z inštrumentalno podlago.

Massive Aggressive je brez dvoma dober album. Ne tako svež kot Hazardous Mutation ali zabaven kot The Art of Partying, a še vedno udaren in brezkompromisen blitzkrieg čistokrvnega crossover thrasha. Največji minus plošče pa je prav to, da na njem ni slišati kakršnegakoli napredka s strani ameriškega kvarteta, saj se ta kot pijanec plota drži svoje začrtane žanrske niše, komadi na Massive Aggressive pa se prav tako ne morejo pohvaliti z raznolikostjo, prej obratno - večkrat jih je celo težko ločiti med seboj. Massive Aggressive je vsekakor masiven tank agresivnega metala, a morda za naprej ne bi bilo napačno premisliti, kam je ta tank usmerjen - da ne bo obstal na mestu brez olja in s pokvarjenimi gosenicami.