Budna, Samo: Manj je več

Čeprav že ptički na strehi dalj časa pojo, da pripravlja Kreslinov violinist in bivši vodja in član odlične prleške zasedbe Posodi mu jürja Samo Budna nov album, je po srečnem spletu okoliščin prispel v RockLineovo recenzentsko stiskalnico končno njegov samostojni studijski prvenec »Manj je več«, ki je izšel že leta 2009. Z recenzijo se prav zagotovo leta 2013 pri RockLine nihče ne bi ukvarjal, v kolikor ta izdelek zares ne bi bil drugačen. Prepoznaven. Skratka gre za zelo, zelo lep glasbeni moment.

Če si iz prekmurskega konca in glasbenik, je danes že kar pričakovano, da se od tebe pričakuje zanimiva glasbena izpoved jasne in samonikle avtorske pronicljivosti. Tudi v primeru Sama Budne je tako. Možakar, ki se je kalil v preteklosti skozi aktivni dve dekadi glasbenega službovanja, je izpilil svoje glasbene vrline in talente do mere, da je začutil: »Čas je za moj samostojni album!« Ob sebi je zbral preverjeno ekipo glasbenikov in ko teče skozi slušalke album »Manj je več«, dobiš občutek, da s teboj igra skupina. Da gre torej za album skupine. Avtor vseh aranžmajev in glasbe, kot tudi poezije z izjemo skladbe Komu boš rekla (pesem Ferija Lainščka), je Samo Budna.

Kot pove že sam naslov albuma, je »Manj je več« delo kratkih, sproščenih, a jedrnato izpovednih gibov glasbenega izražanja, ki valovijo na učinkovitem podajanju emocij vokalne interpretacije Sama Budne. Ta je znal božati s svojim karizmatičnim vokalom učinkovito že v časih, ko je vodil zasedbo Posodi mi jürja. Pravzaprav učinkuje spremljevalna ekipa po vzoru omenjene skupine. Zvočna slika, ki jo kreira ekipa glasbenikov je izkoriščena optimalno! Je izredno zgoščena, dinamična, razgibana in kar je najbolj pomembno. Gradniki te jedrnate glasbene sestavljanke sobivajo v enkratni simbiozi izvedbene igrivosti.  Vsi gradniki se enakovredno iskrijo in izražajo na albumu, nihče ni v gospodovalni, nihče v podrejeni legi. V centrali legi je visoko karizmatični vokal Sama Budne. Kjer je Prekmurje, tam navadno domuje melanholija. Ta je občutno izpostavljena na albumu. Posebej pa je kontrastirana z vgradnjo tradicionalnega prekmurskega melosa. Kuliso zanj vzdržujejo ob napevih Sama Budne še posebno dodani aranžmaji za mandolino, godala, piano, harmoniko in orglice. Ena takšnih je denimo Lahko se zgodi, kjer kombinacija aranžmajev za godala in piano v kombinaciji z rahločutnim Samovim vokalom še posebej učinkovito oživlja sporočilnost poezije v verzih, medte ko bi lahko skladbo Tebi sonce sije razglasili za enega najučinkovitejših primerov združevanja folk glasbe z rockom in popom. Vse na albumu zveni organsko, naravno. Zato je to zelo živ album.

Ritem sekcija je čvrsta, prožna in aktivna je nje govorica. Ritemski narek bobnov namreč vseskozi učinkovito barva toplo žametasta živahna drža melodičnih linij bas kitare. Tu je kot uravnilovka izjemna zavesa grajena na sintetizatorjih, Hammond zvoku orgel, pianu (beri: »Klarič je car!«), vmes pa se vrinja v skladbe jasno plasirana kitarska fraza, ki v zgodbi albuma »Manj je več« iztrži rockovski sentiment. Zagotovo pa je prvi magnet albuma vokal Sama Budne, ki je vseskozi polno čuteč. Vzet je melanholično, plaho, pa tudi vase zazrto. Osebno izpovedno torej. V svoji prepričljivosti oživljanja sporočilnosti verzov, predvsem izrazito lepi vokalni obarvanosti, je dobesedno nalezljiv in kot tak sam po sebi učinkovito zadržuje poslušalca, da ta ostane polno zaposlen ob poslušanju albuma. Od njegove prve do zadnje minute.

A nikakor ni vse vzeto v sentimentu melanholije. Zate nocoj je skladba, ki strastno koprneče sije na albumu. V siju pričakovanja. S to skladbo se približa Budna v učinkovito zloženi navezi kitice in refrena, ki graduirano spravlja skladbo do vrhunca v refrenskem krešendu, visoki dostopnosti do radijskih frekvenc. Skladba rojena za hit single! Godalni aranžmaji pa v tej skladbi učinkovito zadržujejo glasbeno poreklo njih avtorja!

Dobrih 35. minut glasbe, devetih enakovrednih glasbenih izpovedi, ki kakovostno ne počepnejo niti na eni sami samcati točki. Samo Budna je na svojem samostojnem studijskem prvencu uspel učinkovito implementirati bistveni element vsake glasbene zgodbe s srečnim koncem. Album je prežet z samoniklo pronicljivostjo avtorjeve obrti glasbenega aranžiranja. Ko mu prisluhneš, je hipoma jasno zakaj v vibraciji zveni tako blizu delom Vlada Kreslina, pa tudi delom mlajšega Dominika Bagole, čeprav je slednji podkovan »alternativno«, kar za Sama Budno nikakor ne moremo reči. A ta energetska vez povezana z geografskim poreklom je v samem melosu vseskozi jasno izpostavljena. In prav zato je album »Manj je več« tako privlačen. Ker je poseben in drugačen, lahko rečemo celo do neke mere da je izvorno elementaren. Vsekakor v vsem prepoznavnega duha. Izredno lep izdelek. Izdelek močne avtorske karizme!