• Domov
  • Kontakt
  • Oglaševanje
Rockline - spletni portal za rockerje



  • Domov
  • Novice
  • Recenzije
  • Reportaže
  • Intervjuji
  • Rocklajna
  • Izvajalci
  • Dogodki
  • Nagradne igre
  • RockLine TV

Iskanje po strani

Koledar dogodkov

december 2025

Prejšnji mesec Naslednji mesec
 
December 2025
P T S Č P S N
01 02 03 04 05 06 07
08 09 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31        

Nektar: Magic Is a Child

01. september 2009 Peter Podbrežnik Nektar

Trajanje albuma: 41:24
Produkcija: Jeffrey Kawalek
Datum izdaje: 1977
Založba: Bellaphon
Možnost nakupa: Klikni za nakup
Ocena:
 3.5
Nektar: Magic Is a Child

Legendarni britanski progresivno rockovski prvaki Nektar so se pred začetkom snemanja tega albuma iz Nemčije začasno preselili v New Jersey (ZDA), kar se albumu pozna v nekoliko spremenjeni, recimo temu bolj "zloščeni" produkciji, če se ga primerja z njihovimi predhodnimi izdelki. "Magic Is a Child" je po mojstrovini "Recycled" (1975) predstavljal pogumen prelom s tradicijo in kitarski korak v neznano, saj je izšel po odhodu ključnega člana skupine, vsestranskega kitarista Royea Albrihtona. Roye ni več zdržal naporov turneje, zato se je odločil za nekaj časa prekiniti sodelovanje z Nektar ter se v tem času posvetiti drugim izzivom, a se je na olajšanje številnih privržencev, ki se niso mogli sprijazniti s spremembo že kmalu po izidu tega izdelka vrnil nazaj.

Nehvaležno vlogo kitarske in pevske zamenjave je prevzel nadarjeni Američan Dave Nelson, ki je svojo nalogo opravil presenetljivo dobro ter uspešno uveljavil svoj specifičen stil igranja, kateri je prav tako črpal iz bluesovske tradicije, a ne s tolikšno mero prefinjenosti in pustolovstva kot je to počel legendarni predhodnik. Tudi njegova barva glasu je bila dokaj sorodna Albrightonovi, čeprav se z njim ni mogel kosati pri prepričljivem izražanju emocij, kar se najbolj sliši v redkih baladesknih trenutkih.

Album je navkljub veliki spremembi še vedno dovolj eklektičen, da se ga lahko razglasi za uspešnega naslednika Nektar zvokovne tradicije, čeprav so skladbe postale krajše in precej kompaktnejše pa tudi ritmične finese so bile odigrane na precej enostavnejši način kot so bili vajeni njihovi dolgoletni privrženci. Za njihove dotedanje, precej bolj eksperimentalne razmere je bil to skorajda preobrat v pop vode, kar nekateri privrženci po visokih standardih albumov na čelu z "Remember The Future" (1973) ter "Recylced" (1975) seveda niso najboljše sprejeli. Z današnjega pogleda se zdi tovrsten negativen odziv nekoliko pretiran, saj gre za na moč soliden izdelek v katerem je še vedno dovolj tiste prepoznavne Nektar magije, ki je odlikovala njihove najboljše izdelke, medtem ko nekateri do tedaj neobičajni eksperimenti samo potrjujejo dejstvo, da je šlo za progresivno rockovsko zasedbo v pravem pomenu besede. V gostujoči vlogi je bil še vedno prisoten ameriški klaviaturski čarodej Larry Fast (ex-Peter Gabriel, Synergy), ki je s svojimi širokogrudnimi sintetizatorskimi potezami zagotovil izobilje melodičnih simfoničnih aranžmajev, ki so Nektar še bolj približali svetu simfoničnega prog rocka.

Album pokriva široke lirične aspekte od nordijske mitologije in magije do bolj prizemljenih tematik kot so železniška potovanja in dogodivščine tovornjakarjev. Od space rockovskih Nektar je v zvokovnem in liričnem aspektu ostalo bore malo, kar je v letu, ko je znanstvena fantastika doživljala razcvet in so številne, ne samo prog rockovske, skupine od tam črpale svoj ustvarjalni navdih, nekoliko presenetljivo, sploh glede na njihovo preteklost. "Magic Is a Child" bo tako bližje ljubiteljem Tolkiena kot Georgea Lucasa. Domišljijo prebuja tudi eterična naslovnica z mlado igralko in manekenko Brooke Shields (najbolj znana po vlogi v filmu Modra laguna).

Z uvodnim epom "Away From Asgard", ki spada med vrhunce albuma, se v spremstvu valkir podajo na mitološko bivališče nordijskih bogov. Cingljanje na sintetizatorjih simuliranih zvoncev napove prešerno melodijo v  katero se kmalu vključijo hipnotične vokalne harmonije. Skladno prelivanje sintetizatorski linij ter mogočnih kitarskih rifov skozi katere penetrira eklektična ritem linija ustvarja pravcato epsko vzdušje. Odlični refren je ob nenehnem menjavanju simfonično zabeljenih motivov prava paša za ušesa. Naslovna skladba je prelepa eterična balada s Tolkienovskim besedilom o magiji in fantazijskih svetovih ter baročnim aranžmajem na klaviaturah. Tu Nelson prvič dobi priložnost, da se v pevski vlogi (ob zavidljivi pomoči spremljevalnih vokalov) izkaže kot dober pripovedovalec fantazijske lirike. Končen rezultat je ena izmed njihovih najlepših balad. Kot zanimivost naj omenim, da naj bi od tod, predvsem iz verza "I was a keeper of the golden key", Helloween kitarist Michael Weikath dobil navdih za njihovo znamenito "Keeper of the Seven Keys" sago, ki je definirala evropski power metal.

"Erie Lackawanna" je posvečena eni izmed dežel v ameriški zvezdni državi Pennsylvanii. S svojim disko ritmom in preprostimi klavirskimi aranžmaji je nedvomno najbolj komercialno usmerjena skladba v njihovi dotedanji povesti, a gre kljub temu za zanimivo stvaritev s hipnotičnimi vokalnimi harmonijami. "Midnight Light" poteka po precej bolj dramatičnih notah, čemur botruje odločen, trdo rockerski kitarski rif in raztresene pasaže na sintetizatorjih. Nelson tudi tokrat briljira v vokalni vlogi, medtem ko so njegovi kitarski rifi položeni z veliko mero domišljije. Beatlovski "Love to Share (Keep Your Worries Behind You)" je še en nadvse zanimiv kolaček z okusnimi orkestralni aranžmaji, zapeljivimi vokalnimi melodijami ter večplastnimi harmonijami ob katerih ni niti za sekundo dolgčas. Nekako ne preseneča, da so slej ko prej ustvarili tudi skladbo, ki je grajena po izročilu njihovih glavnih vzornikov. Na po funkovsko zabeljenemu "Train From Nowhere" se skupini za kratek čas pridruži gostujoči kitarist Walt Nektroid, ki s svojimi pozibavajočimi bluesovskimi finesami ustvari vzdušje potujočega vlaka. Sredi skladbe si po dolgem času privoščijo celo krajši jam, kjer se zloveščim pasažam na klavirju pridruži dvoboj med sintetizatorji in kitaro.

Dramatična balada "Listen" je najbolj ambiciozno zastavljena kompozicija na albumu, ki je po ambientu, tudi po zaslugi mogočnega zvoka Hammond orgel, precej sorodna temu kar so počeli v preteklosti, vendar Nelsonovi pevski poskusi emotivnih poletov v visoke registre še zdaleč ne prepričajo na takšen način kot je to uspevalo Albrightonu. Končni rezultat je solidna in subtilna balada z odličnimi kitarskimi solažami, a s kar nekaj neizkoriščenega emocionalnega potenciala. Z odličnim "On the Run (The Trucker)", kjer navdušijo predvsem dramatične tercetne harmonije, ponovno zaplujejo v trše vode ter demonstrirajo od kod so se učili bandi kot so npr. Iron Maiden. Morda skladba, ki najboljše prikaže Nelsonov nikoli ustrezno potencirani kitarski talent.

Zaključni "Spread Your Wings" (nima veze s Queen klasiko) pa predstavlja najbolj zabavno pečanje s trdim rockom v njihovi povesti, saj jim je uspelo združiti elementarni trdo rockerski rif in šegavi klavirski motiv v poskočno melodijo, ki kar kliče po izdatnem radijskem predavanju. Zaključna kitarska solaža je za vse prste polizat in se je ne bi sramoval tudi kakšen Michael Schenker (MSG, ex-UFO, Scorpions). Marsikateri privrženec je bil, ko jo je prvič slišal bržkone zgrožen, saj je po strukturi in ambientu bližje trdo rockerskim skupinam ala Scorpions kot pa Pink Floyd, medtem ko so v očeh glasbenih gurmanov ponovno potrdil svojo neverjetno vsestranskost.

"Magic Is a Child" je navkljub dramatični spremembi, ki jo je povzročil (začasen) odhod ključnega ustanovnega člana, zelo dober album, ki je dovolj eklektičen, da še danes navduši tudi največje prog rockovske petičneže, ki niso preveč obremenjeni z mogočno Nektar zapuščino. Po ambientalni plati pa je seveda neprimerljiv z njihovimi najboljšimi dosežki. Člani skupine so imeli od "Magic Is a Child" velika pričakovanja (predvsem od tradicionalno naklonjenega ameriškega trga), a večina privržencev ga zaradi preobrata v radiu prijaznejše vode ni preveč dobro sprejela, zato je v komercialnem smislu povsem pogorel. Razočaranje je botrovalo začasnemu razpadu skupine ter slovesu odlične ritem sekcije Howden/Moore, medtem ko se je Nelson poslovil kmalu zatem, ko mu je začelo presedati ubiranje zahtevnih prog rockovskih rifov po predhodnikovih manirah. Kasneje je postal član kratkotrajne, a kultne prog rockovske skupine Spy ter si začel služiti kruh kot član ponovno združene pop rockovske senzacije šestdesetih The Turtles. Povratnik Albrighton je leta 1980 sicer reorganiziral pošteno spremenjeno Nektar zasedbo za še za zadnje junaško dejanje, a je temu sledila neizbežna večletna hibernacija, ki je v osemdesetih doletela vse preveč legendarnih prog rockovskih skupin.


Skladbe

1. Away From Asgard
2. Magic Is A Child
3. Eerie Lackawanna
4. Midnight Light
5. Love To Share (Keep Your Worries Behind You)
6. Train From Nowhere
7. Listen
8. On The Run (The Trucker)
9. Spread Your Wings

Glasbeniki

Dave Nelson - kitara, vokal
Alan "Taff" Freeman - sintetizator, klaviature, spremljevalni vokal
Derek "Mo" Moore - bas kitara, spremljevalni vokal
Ron Howden - bobni, tolkala, spremljevalni vokal

GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Julien Barber, Kermit Moore, Michael Commins, Anthony Posk - godalni kvartet
Larry Fast - sintetizator, programiranje, procesiranje
Walt Nektroid - kitara na "Train from Nowhere"

Komentarji



 

Sveže vsebine

  • Novica
    Raven bodo izdali novi koncertni dokument!
  • Novica
    Burning Witches predstavljajo besedilni...
  • Novica
    Mark `Shark`Shelton in David T. Chastain...
  • Novica
    CoreLeoni predstavljajo video za skladbo `All...
  • Novica
    Mark Knopfler & Band, sobota, 29.06.2019,...

Hitre povezave

  • Zadnje novice
  • Prihajajoči dogodki
  • Oglaševanje na našem portalu
  • Kontakt

Naši partnerji

  • Universal Music Slovenija
  • Concertica
  • Zed Live
  • Agencija 19
  • Bluesiana
  • Moonlee Records

©2006-2025 www.RockLine.si. Vse pravice pridržane.

na vrh