Zasedbo Billy's Private Parking poznam že kar nekaj časa, saj se njihovo ime kar pogosto pojavlja na televizijskih zaslonih in radijskih valovih. Pred kratkim so se preimenovali v Billysi (ne, ne gre za popačenko gruzijskega glavnega mesta, vsaj mislim da ne), zdaj so pa pod tem imenom izdali tudi album z imenom Magia. Za promocijo novega albuma so se člani pojavili tudi na raznih televizijskih oddajah, sam sem jih pa zasledil na oddaji Navigator, ki pa nima nobene zveze z glasbo.
Mislim, da se Billysi (ali Billy's Private Parking) glasbeno ne morejo odločiti kaj točno hočejo. Po eni strani imam občutek kot da hočejo biti rockerji, po drugi pa da jih zanima bolj pop. Pride pa do tega, da pesmi izpadejo v glavnem neka mlačna mešanica popa in rocka, ki ima v sebi prav malo napetosti in energije. Pesmi so sicer odigrane zelo dobro, produkcija pa je tipično novodobno spolirana, kot se spodobi. Za nekoliko boljši zvok poskrbi Davor Klarič (Šank Rock, klaviature), ki je že dolgo časa izjemno iskan kot studijski glasbenik (sodeloval je na primer tudi na albumih zasedbe Devil Doll). Billysom vsekakor ne manjka občutka za melodijo, v glavnem so pesmi kar spevne in gredo v uho, a ni tistega pravega naboja.
Za besedila ne bi mogel reči, da so popolna polomija. Kakšne zamisli vokalistke so dokaj zanimive, a v glavnem se zanaša na stereotipično tarnanje o neizpeti ljubezni, hrepenenju in ostalih življenjskih radostih. Nagrado za poezijo v glasbi bo na žalost morala prepustiti drugim, ki znajo bolje kovati lirične tekste, kot na primer Jani Kovačič ali Iztok Mlakar. Še večja polomija je, ko se besedil loti v angleščini (C'est La Vie), a v tem imajo probleme skoraj vse slovenske skupine. Ne vem v čem je smisel tega, saj je preboj v tujino malo verjeten, po prikazani kvaliteti besedil pa tudi močno dvomim, da je Urška bolj izostrena v angleščini kot v slovenščini. Moram jo pa pohvaliti, da odpoje zelo lepo, skoraj brez vsakršnega naglasa.
Ne morem si pomagati, da se ne bi obregnil tudi ob naslovnico, kjer štirje mladci iz zasedbe zgoraj brez skušajo delovati strašljivo, medtem ko pa pevka skuša s svojim mamljivim nasmehom privabiti nič hudega sluteče mladce, da bi kupili album, ki jim glasbeno ne bo ponudil nič presunljivega. Sam bi raje videl, če bi bili fantje na naslovnici zgoraj oblečeni, medtem ko pa bi lahko prelestna Urška brez težav odvrgla kakšno odvečno cunjo (se opravičujem za vulgarnost).
Ta album ima zelo pomenljiv naslov, a prav gotovo na njem ni veliko magičnega. O skupini ne morem reči prav veliko pohvalnega. Če bi rekel, da so boljši od raznih turbo folk zadev a la Atomik Harmonik in Turbo Angels, ne bi povedal kaj strašno pohvalnega. Žalostno je sploh, da jih moram primerjati s takšnimi zasedbami, če jih želim pohvaliti. Menim, da če ne bi imeli privlačne pevke kot je Urška, ne bi imeli takšnega imena na slovenski pop sceni. Ne vem kje se skriva magija Billysev, a v glasbi je gotovo ni. Mogoče je v Tbilisiju!

na vrh