Ljubljanski rockerji Sausages veljajo od nekdaj za eno najbolj dražljiv zasedb pristnega slovenskega rock'n'roll šusa, ki je od vselej servirala v pravih odmerkih dozo porogljivega pobalinstva, zafrkljivega in ravno prav zajedljivega humorja in raznolikih napeljevanj na skušnjave.
Bend, ki je nastal leta 1992, praznuje 24. let delovanja. Album »Luni Tuns« je pravzaprav kompilacija prebranih del skupine, se pravi izbor najboljšega med najboljšim, ki dostavlja 19. na novo zaigranih klasičnih del skupine. Te, novo zaigrane točke, se nahajajo na prvih treh albumih , ki so izšli med letoma 1999 in 2003, so že davno tega poniknili z obzorij prodajaln s CDji oziroma predstavljajo danes zbirateljsko rariteto. Zato odločitev skupine, da se spravi v studio in jih konec avgusta 2014 zaigra v postavi Breščanski (vokal), Janežič (bobni), Čulajevič (kitara), Frangeš (kitara), Gregorič (bas kitara), kot pravi sama »v šusu« znova ter jih izda na albumu, ne bi mogla učinkovati bolje. Starejša dela skupine vrača ta kompilacija ponovno »v obtok«, se pravi »nazaj« k rockerski javnosti, prav tako pa predstavlja ta kompilacija odsev kemičnih vezi in funkcioniranja ekipe Sausages v dani postavi, danem času in prostoru. Taista postava je, po 10. letih »suše«, leta 2013 končno izdala tudi četrti studijski album skupine »3,4,5,… Dej pel!«, serija takratnih koncertov skupne, pa je znova potrjevala, kako karizmatičen in kompakten je njen glasbeni dosje striktno zaprisežen potentno erotogenemu rock'n'rollu, obilno prelitem z bluesovskim dresingom. Edino pravilno je, da se tako ugodna oziroma pozitivna energija, pravovernih rockovskih vibracij prelije na uradni dokument, v tem primeru kompilacijsko zgoščenko.
Ker fantje razumejo logiko rocka in rolla, poanto rockovske magije, je tudi vsebina albuma »Luni Tuns« tako začrtana. Tu ni prostora za kompliciranje. Niti za hip. Breščanski ohranja svoj pobalinski, poredno zajedljiv, nemalokrat nosljavo-deški vokal, neenhno karizmatične barve glasu, ki dodaja tisto piko na »i« prepoznavnosti skupine, instrumentalni del ekipe pristopa z izredno izvedbeno koherenco, samozavestjo in suverenostjo. Kilometrina se pozna. Čule in Maco dostavljata nekaj novih zrelostnih fines kitarske igre in ekipa učinkovito osvežuje aranžmajske karakteristike izvirnikov, vse učinkuje kot mora in kot se od Sausages pravzaprav spodobi, če ne kar zahteva. Skladba, ki prevzema posebno pozornost teh novo vdahnjenih figuresk v posodobljenih 19. Točkah, je zagotovo Poletna, kjer je Sausages uspel učinkovit spoj njihove rock'n'roll zgodbe s harmoniko posebnega gosta Marka Hatlaka.
V kolikor ste dušebrižni ljubitelj rock'n'rolla zvarjenega na slovenskem, pa niste lastnik niti ene klasične plate skupine Sausages, je »Luni Tunz« pravzaprav za vas nuja s katero se morate oborožiti, preden jo mahnete v vaš najbližji klubski »pajzl«, ki ga s koncertom obišče skupina. Udarjajo vražje, vneto in sekajo po vseh razpoložljivih cilindrih, ko vlečejo konjske moči iz svojega rock'n'roll motorja, obenem pa se stvari lotevajo tudi z velikim občutkom, ki na mehkejših delih tudi učinkuje tako kot je treba. Čutno mehkeje. Fantje ohranjajo pravi stik z magijo rocka in pravi dotik, ki draži v pravi meri. Tudi po 24. Letih. Z vso potenco.
na vrh