Vicious Rumors sodijo v peščico najpomembnejših ameriških heavy metal zasedb, ki so s svojo dejavnostjo, skupina je bila namreč ustanovljena že leta 1979, prispevale ogromno k postopni popularizaciji in razvoju ameriškega heavy metala v vseh njegovih razvojnih oblikah, zlasti k razmahu zgodnjega speed/thrash metal vala. Se še spominjate? Sprva je počilo v Evropi, potem pa se je vpliv britanskega novega vala v metalu polagoma prenesel na Severnoameriški kontinent.
Vicious Rumors, ena tistih metal skupin z najdaljšim stažem delovanja na planetu torej, so zlasti od leta 2006 dalje, znova nepopustljivo nabrušeni. Album "Warball" (2006) jih je vrnil na stare tirnice, sledeča dva »Razorback Killers« (2011) in »Electric Punishment« (2013), pa zacementirala izredno artistično pozo skupine, v kateri čutiš avtentičnost stare šole metala spretno skrižano z modernimi zvočnimi prijemi, zlasti kar se produkcije tiče. Vicious Rumors zvok ruši danes namreč bolj kot kdajkoli in Thorpe si lahko od novo osvežene postave obeta v prihodnje še mnogo, mnogo dobrega. A gremo po vrsti.
Leta 2013 je izšel enajsti studijski album skupine »Electric Punishment«. Kmalu zatem so šli Vicious Rumors znova skozi rokade v postavi. Thorpe je zamenjal kar tri petine postave. Vokalne dolžnosti je tako prevzel nizozemski pevec Nick Holleman (Powerized, Methusalem), na kitaro je vskočil Bob Capka, medtem ko je vloga basista pripadal nikomur drugemu kot Tilenu Hudrapu, sicer slovenskemu glasbeniku. Ko smo pri tem, je Hudrap, ne le prvi neameriški član katerekoli Vicious Rumors postave do tega dne (Holleman je prišel za njim v ekipo malo kasneje), pač pa nasploh prvi slovenski basist v žanru heavy metala, ki je prevzel permanentno mesto v postavi mednarodno uveljavljene in cenjene metal zasedbe. Pridobiti zaupanje in naklonjenost velikega Geoffa Thorpea, da se permanentno priključiš tako legendarni, cenjeni, pa navkljub temu še vedno (obče gledano), kanček prezrti skupini, kot so Vicious Rumors, ni mačji kašelj. Tak met se je na mednarodnem prizorišču do tega dne posrečil redkim slovenskim glasbenikom, če sploh, zato je jasno, da Tilen Hudrap ni le odličen basist, pač pa tudi človek, ki pristno živi in diha metal skozi vsakdan in to je Thorpea, ki si resnično lahko izmišljuje katerega izmed najboljših svetovnih metal basistov bo povabil v ekipo, dokončno prepričalo. Zato s(m)o, ne le ljubitelji metala na Slovenskem, pač pa vsa slovenska glasbena javnost upravičeno ponosna.
Da razjašem s čustvenih izlivov. Pred nami je torej novi koncertni dokument skupine naslovljen kot »Live You To Death 2 – American Punishment«. Naslov ima dvojni pomen. V relativno kratkem času je logično nasledil predhodni koncertni izdelek »Live You To Death« (2012) in za razliko od predhodnika, posnetega na evropskih koncertnih odrih, so na njem zastopane točke, ki jih je bend izvedel na ameriški koncertni turneji. Po pričakovanju so Vicious Rumors tudi ta repertoar podredili svojemu kultnemu in najbolj razvpitemu studijskemu dokumentu »Digital Dictator« (1988), kar sovpada s takratnim nastopom zasedbe v sklopu »zloglasnega« 70.000 Tons of Metal festivala, kjer so Vicious Rumors prvič v zgodovini svojega obstoja v celoti izvedli album »Digital Dictator«. Ta koncertni dokument se odpre sanjsko in dejansko pomisliš, da gredo VR tudi tu do konca z albumom "Digital Dictator". Odigrajo ga polovico. Prvo polovico, nato preskočijo na dve točki s takrat aktualnega novega studijskega albuma »Electric Punisment« (2013), ki je seveda potreboval promocijo, temu pa sledi znova le material spisan v osemdesetih na čelu s tremi skladbami albuma »Vicious Rumors« (1990), dvema z »Welcome to the Ball« (1991) in po pričakovanju zaključno istoimensko skladbo studijskega prvenca »Soldiers of the Night« (1985). Material, ki je zastopan na tem izdelku izvira iz nastopov skupine v New Yorku, Atlanti, Oaklandu in Chicagu.
Mokre sanje slehernega ljubitelja te skupine torej. Nova osvežena postava je dostavila vse kar je Thorpe od nje pričakoval in zahteval. Holleman je za razliko od predhodnika Allena, po interpretaciji in vokalni barvi znatneje zbližan s pokojnim Carlom Albertom, kar je za Thorpea in tovarišijo izredna pridobitev, nasploh v oziru potez skupine v njeni bližnji prihodnosti, tako po avtorski, kot izvedbeni plati. Bob Capka izvrstno nadomešča Thaena Rasmussena v vseh dialogih s Thorpeovo kitaro. Tilen Hudrap je na albumu vse prisoten s svojim pulzirajočim basom, ki dostavlja na ta dokument tehnično briljanco. Odveč je dodajati , da ostaja Larry Howe na svojih bobnih skrajno uničujoča konstanta skupine! Skratka. Soroden koncertni dokument prvemu delu, pa vseeno poseben in drugačen. Da je enojen niti ne moti, saj lahko, glede na zagon in angažma, ki ga seva nova ekipa s poglavarjem Thorpeom na čelu, upravičeno sklepamo, da bodo temu koncertnemu albumu sledili novi.
Ne glede na to, da imajo pravi ljubitelji zasedbe »Live You To Death 2 – American Punishment« že davno tega doma, ponuja ta izdaja izvrsten izobraževalni rekvizit za vsakogar, ki skupine še ne pozna in goji naklonjenost do stare šole ameriškega »speed/thrash« metala. Bend torej še zdaleč ni rekel zadnje! V avgustu 2016 čakamo na nov, to je 12. studijski album skupine, potem pa sledijo znova Vicious Rumors koncerti, koncerti, koncerti,… Dokler se ne srečate z njimi iz oči v oči, pa naj vam ta čas krajša poslušanje tega novega in izvrstnega koncertnega izdelka.
Vicious Rumors - Worlds And Machines (live, uradni video):
na vrh