Brencl Banda je še en slovenski glasbeni fenomen obsoteljskega »vinorodnega okoliša« ali recimo raje kar obsoteljske rodne grude, katere glavni akter in pogonski motor je glavni in večinski tekstopisec, aranžer, komponist, kitarist, vokalist in vodja zasedbe Andrej Boštjančič Ruda.
Ekipa štirih glasbenikov, ki ima v žepu do tega dne (in upam da pravilno štejem) dva studijska albuma, je dne, 22.03.2014, na Rimski ulici št. 2 v Ljubljani in tamkajšnjem Salonu za Eno glasbo izvedla koncertni nastop, ki je ob koncu letošnjega novembra dočakal tudi uradni izid v obliko koncertnega dokumenta in naslovom »Live / živo«.
Dokument 17. točk in malo manj kot 70. minut glasbe vodi poslušalca naravnost v nedrja glasbeno izpovedne esence skupine. K njenem izpovednem bistvu. Nimam uvida ali je na ta avdio nosilec položen celoten posnetek, ali kakšna izmed izvedenih skladb na njem manjka, vsekakor pa se med skladbami nahajajo »prilagoditveni« rezi. Kakorkoli, »V živo« izkazuje izjemno če ne kar osupljivo uigranost štirih glasbenih akrobatov, ki za šalo premoščajo žanrske prepadnice in jih stapljajo v slikovit glasbeni mozaik eklektične vrednosti. To sta potrjevala že oba izdana studijska albuma, a če ju slučajno niste slišali, je dokument »V živo« pravzaprav še še za kanček bolj avtentičen naslov, kjer lahko pričnete odkrivati zgodbo o Brencl Banda. Pristnost položena na pladenj!
Ko smo govorili o rodni grudi Andreja, je nekako pričakovane, če ne kar jasno, da se skozi skupek vseh točk vije jedrnat dotik tradicionalnega ljudskega zaznavanja glasbe s tega južno geografskega konca Slovenije. Andrej je izjemno učinkovit prevodnik tega kulturnega izročila v sam glasbeni dosje skupine Brencl Banda. Točke, kot med drugim Petrino kolo, Hruškova, Zelena, Martinova, Tja čez daljno morje, Pismo, Juriš, podajajo v glasbeni vsebini prenekateri košček ljudskih običajev, šeg in navad. Če je to iztočnica, je stapljanje te iztočnice z žanri njegova nadgradnja,ki vodi v eklektičnost. Od spogledovanja z neoklasicimom v skladbi Na vrtu, kjer bi se v aranžmajih našel tudi prostor za španski flamenko, do bluesovsko ščemeče Mi smo Ob_up (prave »težaške« izpovedi v verzih), tu Jinamor, kjer zajoče harmonika po »francosko«, medtem ko bi skladba Sonet, zlasti njena uvodni in izhodni del, brez težav lahko krasila slovenski filmski soundtrack s poljubnim nizom »kmetiskih slik« v fokusu scenarija. Skladba Anevi nosi izjemno lepo vodilno melodijo, z odličnim ogrodjem za tvorno grabežljivega alternativnorockovskega komada. Seveda v okolju povsem drugačnega aranžiranja, v družbi vklopa na vir elektrike.
Skozi celoten koncertni posnetek smo priča izjemni igri, polni lucidne in šegave širine, sproščene vibracije polnokrvnega uživanja akterjev kvarteta v izvedbi repertoarja. Skozi ta prostosučni vrtiljak intenzivnega zlivanja ljudskega melosa z bogatim čutom za avanturizem »ubrisane« improvizacije doživljano izjemno sporazumevanje prijateljujočih gradnikov z vokalno interpretacijo vred. Album »V živo« je igra na poskok in manifest polnega zaleta. Brez zavor. Kemija zaznavanja, srčnost, strast in žar so tu! Z roko v roki. Vseskozi. Od uvodnega, do zaključnega takta. Brencl Banda dostavljajo s tem glasbenim dokumentom še en svetleči biser v mozaik izjemne živopisanosti slovenskega glasbenega makrameja , ki prevaja tradicionalne pridobitve folk melosa različnih regij skozi svobodoljubno igro improvizacije, na samosvoj in edinstven način.
na vrh