"Live Rails" je dvojni koncertni album v režiji legendarnega kitarskega velemojstra Stevea Hacketta, kateri je sprva zaslovel kot član nepozabne progresivno rockovske institucije Genesis, kasneje pa se je proslavil tudi z več kot 35 let trajajočo samostojno kariero sredi katere je nanizal vrsto imenitnih albumov s pomočjo katerih se je hitro in uspešno prebil iz sence svoje nekdanje skupine. Legendarni kitarist je koncertno turnejo, ki je potekala v letu 2010 in sredi katere se je oglasil tudi v Trstu, namenil predvsem promociji odličnega studijskega albuma "Out of the Tunnel's Mouth" (2009) s katerega izvira glavnina skladb na tem koncertnem posnetku.
Hackett je za poletno turnejo po Evropi okoli sebe zbral spremljevalno zasedbo, ki je bila sestavljena iz samih izvrstnih priložnostnih glasbenikov med katerimi je še posebno izstopal nekdanji Kajagoogoo basist Nick Beggs. Omeniti pa velja tudi nezanemarljiv prispevek klaviaturista Rogerja Kinga, kitaristke in spremljevalne pevke Amande Lehmann, bobnarja in spremljevalnega pevca Garya O'Toolea in pihalista Roba Townsenda, ki so se v živo izkazali z izvrstno interpretacijo določenih klasik iz Steveove samostojne kariere pa tudi tistih iz njegovega obdobja z Genesis.
Na "Live Rails", kateri vsebuje koncertne trenutke iz Londona, Pariza in New Yorka, se nahaja zares navdušujoč nabor izvedb iz skoraj vseh obdobij Hackettove bogate kariere. Posnetemu uvodu "Last Train to Istanbul" sledi epska otvoritev s "Spectral Mornings" (1979) klasiko "Every Day", ki s svojim pozitivnim nabojem vselej vzradosti dolgoletne privržence, še posebno med dramatičnem izhodom z večdelnimi harmonijami. Veliko pa k njeni priljubljenosti prav gotovo pripomore sorodnost z določeni Genesis stvaritvami. Z melodramatičnim "Fire On the Moon", eteričnim "Emerald and Ash" sredi katerega se v nadaljevanju vzdušje temeljito spremeni in jazz fusionističnim "Ghost in The Glass" se gospod Hackett in tovarišija predstavijo s tremi izmed boljših trenutkov "Out of the Tunnel's Mouth".
Dolgoletni privrženci bodo seveda najbolj uživali v klasikah iz Steveovih solističnih začetkov in tistih iz njegovega obdobja z Genesis kot je fenomenalna verzija klasike "Ace of Wands", katera izvira z njegovega prvega solo albuma "Voyage of the Acolyte" (1975). Zanjo se lahko obenem reče, da je verjetno tudi Hackettova najbolj priljubljena in prepoznavna skladba sploh, katero ne pozabi odigrati na nobenem koncertu. Orientalsko-enigmatični inštrumental "The Steppes" z albuma "Defector" (1980) vedno vžge s svojim napetim in skrivnostnim vzdušjem, tako da je skozi desetletja postal že skorajda obveza na slehernem Hackettovem koncertu. Enako bi se lahko reklo tudi za mračni "Slogans", ki s svojim neukrotljivim vzdušjem pošteno naelektri ozračje. Steve se je novejših poglavij samostojne kariere vnovič dotaknil s "Serpentine Song" in "Tubehead" na katerem je dobil priložnost za solistično demonstracijo tistih virtuoznih vragolij, ki so bile nekoč pomemben vir inspiracije številnim kitarskim herojem osemdesetih.
Drugi disk vsebuje odlično izvedbo zimzelenega inštrumentala "Spectral Mornings", nakar z romantičnim "Blood On the Rooftops" pride na vrsto čas za prvo izvedbo Genesis klasike, katero je Steve ustvaril v kratkem obdobju, ko je legendarna skupina delovala kot četverica. To pot še posebno navduši akustični uvodni del. Edina negativna pripomba na račun tega koncertnega posnetka leti na O'Tooleovo ne preveč posrečeno opravljanje vokalnih nalog, saj se ni niti malo uspel približati karizmatični ravni Collinsovega in/ali Gabrielovega vokala, kar bo zmotilo številne dolgoletne privržence. To dejstvo še posebno pride do izraza sredi nepozabne Genesis klasike "Firth of Fifth", katero pa vseeno reši Hackettova monumentalna solaža, tako da vse skupaj na koncu vseeno izpade zelo solidno. Slikoviti izvedbi "The Lamb Lies Down on Broadway" (1974) klasik "Fly On a Windshiled" ter "Broadway Melody of 1974" prav gotovo predstavljata večji presenečenji tega koncertnega posnetka. Vrhunec celotnega koncertnega posnetka nekako po pričakovanju predstavlja posebno vživeta izvedba Genesis inštrumentalne mojstrovine "Los Endos", kjer bodo na svoj račun vnovič prišli vsi ljubitelji jazz rock fusiona. Vmes so vrinili tudi eno izmed sekcij zimzelenega epa "Dancing with the Moonlit Knight" in tako poskrbeli za še eno dobrodošlo in nadvse zabavno domislico. "Live Rails" se zaključi s "Spectral Mornings" klasiko "Clocks- the Angel of Mons" skupaj z daljšim bobnarskim solom.
"Live Rails" je prava koncertna poslastica za vse dolgoletne privržence tega legendarnega kitarista, ki navkljub temu, da si je na pleča poveznil že šesti križ, še vedno poka od mladostniške energije ter tako nove skladbe kot klasike odigra kot prerojen. Hkrati gre za še en dokaz, da se možakar stara kot dobro vino "Out of the Tunnel's Mouth" je za Hacketta v marsičem pomenila nov začetek, saj je v tem obdobju končal svojo dolgoletno zakonsko zvezo ter okoli sebe zbral vznemirljivo spremljevalno zasedbo, kar mu je dalo še kako pomemben artistični navdih, zato gre brez dvoma za enega izmed njegovih najbolj navdahnjenih koncertnih posnetkov sploh.
na vrh