Ustanovni in nenadomestljivi Marillion kitarist Steve Rothery je eden izmed najbolj prefinjenih (prog) rock kitaristov vseh časov, ki je moral kar dolgo čakati na to, da so ga začeli ceniti tudi nekateri poslušalci, ki jim niso blizu eksperimentalne izpeljanke rock glasbe. Nekaj je k Steveovemu manj prepoznavnemu statusu kitarskega mojstra prispeval tudi njegov precej tihi in skromni karakter, kot tudi dejstvo, da je bil vselej 'moštveni' kitarist, ki ni nikoli silil v ospredje ter je dolgo odlašal s solo kariero.
Prvič so ga k temu koraku želeli prepričati predstavniki založbe EMI že sredi osemdesetih, ko so v obdobju največjega Marillion komercialnega uspeha na tovrsten način želeli iztržiti še nekaj dodatnega cvenka, vendar Steve tedaj ni bil prav nič razpoložen za morebitni solo podvig. Namesto tega je sredi devetdesetih ustanovil folkrockovsko usmerjeni stranski projekt The Wishing Tree pri katerem je na dveh dosedanjih albumih sodeloval z ameriško pevko Hannah Stobart.
Tokrat se je odločil, da je napočil pravi čas za začetek solo kariere, katerega je napovedal s prihajajočim studijskim albumom »The Ghost of Pripyat« na katerem naj bi nastopili nekateri prestižni gosti, med njimi tudi Steve Hackett. Še prej pa se je odločil, da bo v živo preizkusil kako zvenijo skladbe, ki bodo izšle na njegovem solo prvencu. Rothery je namreč med nastopom v Rimu odigral tudi šest novih inštrumentalnih skladb, kjer ga je spremljal njegov band. Rezultat je bil dvojni koncertni album »Live In Rome«, ki vsebuje nove solo skladbe ter nekatere Marillion zimzelene, ki so bili odigrani v dodatku. To je bil šele drugi koncertni nastop Steveovega banda po nastopu na festivalu v Bolgariji oktobra 2013, ko je padla odločitev, da bo začel solo kariero.
V Steveovem kitarskem slogu je veliko vplivov kitarskih legend kot so David Gilmour (Pink Floyd), Steve Hackett (ex-Genesis) in Andy Latimer (Camel) in vsi ti kitarski virtuozi so nanj vplivali tudi pri komponiranju njegovega solo materiala. Vseh šest inštrumentalov na prvem disku je izrazito ambientalno obarvanih in kljub temu, da je samo eden izmed njih krajši od deset minut, minejo kot da 'bi pihnil', saj izjemno subtilna atmosfera sredi neverjetne pretočnosti posameznih aranžmajev ne pojenja niti za sekundo. Otvoritveni inštrumental »Morpheus« je pravcata inkarnacija Steveove kitarske prefinjenosti in vsestranskosti z njegovimi specifičnimi improvizacijami, ki so odigrane na skrajno emocionalen in strasten način. Gospoda Rotherya med nastopom v Rimu spremlja ritem kitarist Dave Foster (Mr. So & So), basist Yatim Halimi (Panic Room) in bobnar Leon Parr (ex-Mosque).
»Kendris« zaradi Rotheryevih milozvočnih kitarskih pasaž in šamanske atmosfere na račun ritmičnih nians na trenutke zveni kot kak pozabljeni Pink Floyd inštrumental iz obdobja albuma »Obscured By Clouds« (1972). Steve med nagovorom publike tudi razloži zakaj se je odločil, da bo njegov studijski prvenec inštrumentalno obarvan in zakaj se je pri komponiranju odločil za podoben pristop kot, da bi pisal glasbo za kakšen film. »The Old Man Of The Sea« vsebuje prefinjeno rabo soundscapov/zvočnih zaves, medtem ko melanholična kitarska melodija polagoma ustvarja skrivnostno in rahlo nostalgično atmosfero ob kateri si ni težko predstavljati znamenitega Hemingwayevega literarnega junaka med bojem z oceanom.
»White Pass« je posvečen spominu na zlatokope, ki so konec 19. stoletja v lovu za prgiščem zlata množično umirali sredi ledenih planjav Aljaske in Kanade. Temu primerno tu vlada izjemno hladen in pretresljiv ambient na račun pretakajočih se soundscapov in Steveovih kasnejših melanholičnih kitarskih variacij. Gospod Rothery naslednji inštrumental, »Yesterday's Hero«, posveti svojemu nedavno preminulemu očimu, ki je bil vojni veteran, pri čemer med nagovorom publike po filozofsko pomodruje na kakšen način lahko posameznik postane 'jutrišnji heroj'. Tu vlada nekoliko bolj vedra in spokojna atmosfera na račun minimalističnih kitarskih in tolkalnih fines. Pred napovedjo zadnje skladbe, »Summers' End«, ki je polna nostalgičnih ambientalnih nians, ki obujajo spomine na vse morebitne zamujene priložnosti ob koncu poletja, Steve osreči publiko z napovedjo dodatka v katerem bo izvajal nekatere priljubljene Marillion standarde.
Za slednje napoči priložnost v dodatku, ko Steve preseneti z vključitvijo gostujoče pevke Manuele Milanese, katera se presenetljivo dobro izkaže na klasikah »Waiting To Happen« in »Sugar Mice«. Na preostalih izvedbah Marillion zimzelenov, melodramatični mojstrovini »Cinderella Search«, ambientalnem drobljencu »Afraid Of Sunlight« ter pastoralni power baladi »Easter«, se preizkusi gostujoči pevec Alessandro Carmassi, ki prav tako spodobno opravi svoje vokalne naloge. Seveda pa se Steve prav dobro zaveda, da gre zgolj za solidne približke s katerimi dodatno podžge publiko, saj obstajata samo dva pevca, ki naštete mojstrovine odpojeta 'tako kot se spodobi'; Fish in Steve Hogarth.
»Live In Rome« je zabavno koncertno ogrevanje pred izidom Rotheryevega studijskega prvenca »The Ghost of Pripyat«, ki bo izšel 22. septembra 2014, obenem pa ponudi marsikateri odgovor kako bodo zvenele posamezne skladbe. Po slišanem se obeta prava poslastica za vse ljubitelje kitarsko usmerjenega inštrumentalnega prog rocka z močnim ambientalnim pečatom. Le redkokdaj se zgodi, da glasbeni izvajalec izda koncertni album pred studijskim debutom, toda glede na to da je Rothery zaradi svojih podvigov z Marillion svetovno znano ime si je to lahko privoščil po mili volji.
na vrh