"Live In Moscow" je dokument, ki je pomenil prelomnico tako za Uriah Heep, kot samo gibanje rock glasbe. Uriah Heep so bili namreč prva "zahodna" skupina, ki je imela pogum, da se odpravi na turnejo v Sovjetsko zvezo (in tam tudi preživi).
Obenem je to zelo pomemben dokument, ki je pomagal skupini da prebrodi še eno krizno obdobje, kateremu je botrovala nenehna nestabilnost postave v prvi polovici osemdesetih na krilih radikalnih sprememb glasbene usmeritve. Po polomiji z albumom "Equator" (1985), so Uriah Heep pristali znova na trdih tleh realnosti in se dokončno sprijaznili z dejstvom, da je njihov čas pisanja in pehanja za multi-million seller hiti že davno umrl v sedemdesetih letih. "Equator" je bila iskanju dobička zelo posiljena plošča in zadnji tovrstni poizkus, v veliki meri izsiljen tudi s strani takratne založbe Sony BMG Records. Tako sta po klavrnih rezultatih, ki jih je dal "Equator", zapustila skupino pevec Pete Goalby in klaviaturist John Sinclair. Skupina se je znova znašla na tankem ledu obstoja. Lotila se je novih avdicij in v vrste sprejela najprej klaviaturista Phila Lanzona (ex-The Sweet, Grand Prix), za njim pa je kot novi pevec zapolnil vrzeli Kanadčan Bernie Shaw (ex-Stratus, Grand Prix). Kot se je izkazalo kasneje je skupina v postavi Mick Box (kitara), Trevor Bolder (bas kitara), Lee Kerslake (bobni), Phil Lanzon (klaviature) in Bernie Shaw (vokal) tako naposled našla usodno stabilnost in zdržala v tej postavi vse do januarja 2007 (skoraj 20 let!!!), ko je skupino zaradi zdravstvenih težav zapustil Lee Kerslake.
A vrnimo se nazaj v začetek leta 1988, ko so Uriah Heep v omenjeni postavi odrinili v Sovjetsko zvezo in samo na moskovskih koncertih igrali pred skupno 180.000 norimi fani. Skupina je sestavila set listo iz klasik katerim je dodala skladbe albuma "Equator". Najbolj pomembno ob tem je bilo dejstvo, da je srenji predstavila popolnoma nov zvok. Gre za enega najbolj trdih in glasnih koncertnih Uriah Heep izdelkov, ki je hkrati pomenil tudi prihodnjo glasbeno in zvočno vizijo skupine, kar se skladanja studijskega materiala tiče.
"Live In Moscow" je ujeti trenutek ponovne oživitve skupine, ki pa po reprezentativni plati ni najbolj objektiven, kajti "Live In Moscow" je potrdil, da so Uriah Heep dokončno obračunali s svojimi zlatimi klasičnimi časi. Klasike Bird Of Prey, The Wizard, Stealin', July Monrnig in Easy Livin' imajo pod taktirko nove postave strupeno navit riffovski zvok, ki pokriva glavnino melodije v dominantni legi, odločno dominanten celo nad dotlej vselej enakovrednimi klaviaturami. Kot protiutež riffom, grmijo tudi Kerslakeovi bobni s poudarjeno hrupno intenziteto. Vokal Bernie-ja Shawa, se lahko pohvali z izredno variabilnostjo in veliko sposobnostjo artikuliranja barve. Shaw opozori na svoj veliki pevski kaliber in potencial, ki ga je prinesel v skupino. Je imeniten v July Morning, saj premore prefinjen subtilni dotik, kot po drugi plati spodobnost, da intenzivno eksplodira v AOR/hard rock oblačilih osemdesetih, kot so Too Scared To Run, Corina ali Pacific Highway, katerim mojstrsko dodaja atribut melodičnosti, kakršnega npr. David Byron nikdar ni posedoval. Seveda so se časi povsem spremenili. Nova postava Uriah Heep je igrala veliko bolj na karto moči, kot pa na karto razpoloženjskosti. Momenti psihadeličnih odklopov za katere je nekoč skrbel Hensley s Hammond zvokom so povsem izginili. Uriah Heep, pa so ohranili enega izmed vojih najprepoznavnejših atributov. To je dovršenost melodičnih več delnih vokalnih harmonij, s katerimi so vrhunsko opremljene prav vse skladbe tega koncertnega posnetka.
"Live In Moscow" prinaša utrjevanje vezi preko sporazumevanje novega članstva zasedbe v učnih uricah na odru in tako predstavlja odlično iztočnico in za vsa nadaljnja studijska udejstvovanja skupine, kar je potrdil takoj v naslednjem letu odlični sveži studijski izdelek skupine "Raging Silence" (1989).
Uriah Heep so med to turnejo snemali več koncertov. Izmed posnetega materiala so izbrali le deset skladb. Na novo izdani remastirani Castle Communications (1998) verziji, so na "Live In Moscow" dodani še Gypsy, Rockarama in Heartache City. Poslušalec dobi tako nekoliko bolj realen vpogled v vzdušje samega posnetka. Kljub temu pa nekaj točk še vedno ni vključenih v ta dokument. Manjka npr. Look At Yourself, ki je bil izdan kot bonus komad na nekaterih verzijah studijskega albuma "Raging Silence" (1989). Kdo ve? Nemara pa nekoč dočakamo izdajo enega izmed celotnih koncertnih večerov te legendarne Uriah Heep turneje (v obliki dvojnega CD-ja). Do takrat pa si lahko lajšamo ta primanjkljaj z "Live In Moscow" bratom dvojčkom "Still 'Eavy, Still Proud" (1990), kjer se nahajajo nekatere izmed moskovskih izvedb, za katere ni bilo prostora na "Live In Moscow".
Kot povedano. "Live In Moscow" je za naključne firbce, ali za vse, ki si želijo šele spoznavati z obsežnim repertoarjem skupine, ne najbolj posrečen izbor kar se reprezentativnosti same skupine tiče, a je v isti sapi koncertni album z edinstvenim odrskim vzdušjem, edinstveno "Equator" set listo - eno redkih, kjer se ne nahaja Lady in Black in ki zato v zbirkah pravih fanov skupine ne sme manjkati. Skupina je ob obisku pri Mihailu Gorbačovu pritisnila na plina do konca in postregla z zvokom ostrine, ki ga tudi kasnejše koncertne Uriah Heep izdaje, kot npr. "Spellbinder" (1996), težko prekašajo.
na vrh