Recimo, da je po eni od hipotez krščanski rock nastal zato, da se nihče izmed ameriških puritancev z lovkami v vladajočih strukturah države ni več vtikal v rockerje zavoljo slabega vpliva njihovih besedil resnicoljubja na mladoletne osebe, saj je kajkmalu prišla v modo nalepka »parental advisory«. Spomin na gonjo proti W.A.S.P., Judas Priest in tako dalje, je še kako živ. Kakorkoli obračaš je izum krščanskega rocka čudna reč. Človek kar težko verjame, da gre lahko distorzirani kitarski rif vkup s klanjanjem nebeškemu gospodu. A v ZDA je (na žalost večkrat) prav vse mogoče. Glede na to, da je gibanje krščasnkega rocka dalo kopico zasedb velikih talentov komponiranja, je krščanski rock ponudil v zgodovini kup odličnih albumov, kar pa ne more več ostati spregledano.
Če odskočimo stran od filozofiranja v gornjem odstavku. trčimo ob dejstvo, da tiči za imenom skupine Stryper ena najvidnejših predstavnic krščanskega rocka na planetu, ki pa ga je tako kot vse druge, v devetdesetih pogoltnilo grunge gibanje. Stryper so se vrnili med žive leta 2005 z albumom Reborn, še zlasti pa z več kot solidnim albumom »Murder by Pride« (2009). Leta 2011 je izšel manj pomemben album »The Covering«, ki je kompilacija priredb, v lanskem letu pa so v prvi polovici leta izdali album »Second Coming« na katerem so podali niz na nov odigranih klasik zlatih osemdesetih let svoje kariere, v drugi polovici istega leta pa še odlični novi studijski album »No More Hell To Pay«, s katerim so postregli hkrati tudi najbolj temačen in najtrši album svoje kariere. Novi album se je zavihtel celo na Billboardovo lestvico najbolje prodajanih albumov, ter tako ponovil uspeh albuma »To Hell With The Devil«, ki je izšel davnega leta 1986.
Stryper, ki so v letošnjem letu obredli plejado poletnih festivalov po Evropi, so še v lanskem oktobru odigrali serijo koncertov po ZDA. Enega med njimi tudi famoznem klubu Whiskey A Go Go, ki je bil ob njihovem prihodu na prizorišče razprodan. Do zadnjega kotička napolnjen. Bend je situacijo izkoristil in koncert posnel. V celoti. Tudi z rabo multiplih kamer. Tako je pred nami novi koncertni izdelek skupine, ki nosi v svoji embalaži tako CD, kot tudi DVD.
Stryper se nahajajo v originalni postavi. To sta brata Michael (kitara, vokal) in Robert Sweet (bobni), basist Tim Gaines ter kitarist Oz Fox. Kdor jih je uzrl kje v Evropi letos, ve da priredijo fantje hudičevo dober koncertni spektakel, ki mu ne gre prav ničesar očitati ter da se nahajajo v odlični koncertni formi. Če primerjamo set liste za Evropo in ZDA taiste turneje, smo Evropejci to pot potegnili krajšo. V evropskih set listah sta se znašli po dve priredbi na koncertni večer in recimo baladna šansona Honestly. »Live At Whiskey« iz ameriške turneje ne poseduje sladkobnih »baladic«, prav tako ne odžira prostora s preigravanjem klišejskih priredb kot sta denimo Breaking the Law (Judas Priest) ali Shout it Out Loud (Kiss), pač pa se strogo fokusira na najbolj markantne trenutke Stryper kariere. Izpuščena sta albuma »Murder By Pride« (2009), in »Reborn« (2005), kar je šlo pričakovati. Bend je pripravil odlično set listo skoraj izključno sestavljeno iz klasik, med njimi pa nanizal sveženj presenečenj kot je skladba iz EPja »The Yellow And Black Attack« (1984) imenovana You Know What To Do, prav tako pa so Stryper ob njej začinili set listo s skladbama The Rock That Makes Me Roll, pa Always There For You, ki je celo edina skladba vzeta iz albuma »In God We Trust« (1988). Vse tri citirane skladbe so izpadle iz evropskih koncertnih set list.
Skladb je 16. in 75 minut koncerta. Prav tako so premori kar se da skrčeni med skladbami. Torej zadošča en CD nosilec, drugi pa je rezerviran za DVD na katerem so poleg celotnega filma iz nastopa v klubu Whisley A Go Go uvrščeni tudi videi za novi skladbi Sympathy in No More Hell To Pay, kot tudi intervju s skupino. Pred menoj je 16. mp3 datotek in za njih velja povedati, da posedujejo odličen zvok! Predvsem fascinira odlično obvladovanje spremljevalnih vokalov Oza Foxa in Tima Gainesa kar je za dostojno re-kreacijo zvoka studijskih izvirnikov na koncertnih nastopih, silno pomembno. Bend igra odlično. Michael Sweet ohranja izjemne vokalne karakteristike. Je močan, eksploziven in avtoritativen v sleherni legi, ki se jo loti, medtem ko igra bend vseskozi na vso moč in se v dejanjih nikakor ne brzda. Harmonije v tercah obeh kitaristov ponujajo izredno skladnost in preciznost, Robert Sweet je prava bobnarska pošast, njegov snare »bolšči« iz zvočne slike! Komadi novega albuma »No More Hell To Pay« odlično funkcionirajo v družbi s klasikami. Lahko rečemo, da je set lista zems izdaej »Second Coming« in novega albuma »No More Hell To Pay«.
Po »Seven Weeks: Live in America« izdanem leta 2004 je to drugi uradno izdani koncertni dokument skupine, k sreči za založbo Frontiers Records, zato je dostopen tudi na evropskem trgu. Bend izkazuje na njem izjemno dnevno koncertno formo, obenem pa je podani koncertni repertoar, pa čeprav govorimo o koncertnem dokumentu, dobrodošla iztočnica za vsakogar, ki benda še ne pozna, saj ga bo »Live At Whiskey« na moč kredibilno popeljal v glasbeni svet zasedbe Stryper.
na vrh