Ameriški prog/arenarockovski heroji Styx so v zadnjih letih izjemno aktivni, kar se tiče raznih koncertnih turnej, zato nov koncertni album z naslovom »Live At The Orleans Arena Las Vegas«, ki je bil posnet v Las Vegasu, ko so se mojstri melodičnega pompa in epike nahajali sredi nadvse uspešne 'Soundtrack of Summer' turneje, ni kakšno posebno presenečenje. V zadnjih petnajstih letih so izkušeni možakarji iz Chicaga izdali šest uradnih koncertnih albumov, album priredb (»Big Bang Theory«, 2005) in samo en studijski album, ki je vseboval novo glasbo (»Cyclorama«, 2003), kar je tudi pogostokrat glavni očitek večine dolgoletnih privržencev, ki si želijo nove glasbe s strani ene izmed najboljših ameriških rock skupin vseh časov.
Na to bo potrebno še vedno čakati (morda celo v nedogled), vseeno pa Styx vsaj na koncertnih prizoriščih dokazujejo, da jim, kljub skoraj petinštiridesetim letom obstoja (z vmesnimi prekinitvami delovanja), zlepa ne zmanjkuje mladostniške energije in da so njihovi hiti, kot tudi nekateri manj razvpiti standardi, odlično prestali test časa in jih je še danes, ko v bandu že dolgo ni več klaviaturista/glavnega pevca Dennisa DeYounga in pokojnega bobnarja Johna Panozza, vedno znova v užitek slišati. Po DeYoungovem odhodu so Tommy Shaw, John Young in Chuck Panozzo, ki je leta 2001 pogumno oznanil svojo istospolno usmeritev ter HIV pozitivnost, popolnoma prevzeli vajeti nad bandom, ki še vedno ostaja velika koncertna atrakcija, čeprav je večina koncertnih prizorišč večinoma manjših kot v obdobju največje slave. Styx so, kar dokazuje tudi ta posnetek, na domačih tleh še vedno velik band, medtem ko med redkimi obiski v Evropi uživajo kulten status s strani vseh tistih, ki visoko cenijo njihovo svojstveno mešanico proga, popa in hard rocka.
Med nastopom v popularni ameriški prestolnici hazarderstva, glamurja in kiča so Styx, ki so bili vseskozi odlično razpoloženi, odigrali skoraj vse svoje največje uspešnice iz sedemdesetih in z začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pri tem so skozi celoten večer uživali bogato podporo izjemno energičnega občinstva. Dolgoletni postavi Tommy Shaw (kitara, glavni vokal), John Young (kitara, glavni vokal), Chuck Panozzo (bas kitara), Lawrence Gowan (klaviature, glavni vokal), Todd Sucherman (bobni) in Ricky Phillips (bas kitara) se je pri izvedbi zimzelena »Blue Collar Man (Long Nights)« za trojni kitarski napad pridružil legendarni kitarist in skladatelj Don Felder (Eagles). To je bil eden izmed vrhuncev tega sijajnega koncertnega posnetka, kjer ne manjka izjemnih trenutkov, medtem ko se med poslušanjem ves čas čuti, da je band skozi leta postal izjemno uigran in da imajo svoje največje uspešnice naštudirane 'v nulo'.
Vedno znova je prav poseben užitek slišati izvedbe z njihovega najbolj imenitnega albuma »The Grand Illusion« (1977) s katerega so odigrali tudi dostikrat pozabljeno, a odlično skladbo »Superstars«, ki je bila med prevladujočimi uspešnicami prav gotovo največje presenečenje tega večera. Tudi »Light Up« z albuma »Equinox« (1975) ni ravno pogostokrat na seznamu pričakovanih koncertnih izvedb, zato je potrebno pozdraviti njeno vrnitev na koncertno setlisto. Lepo je tudi slišati, da posameznim članom banda med nagovori, ki na srečo niso predolgi, ni zmanjkalo ščepca humorja, kar se sliši med obravnavanjem posameznih del, ki izvirajo iz časov administracije nekdanjega ameriškega predsednika Geralda Forda in njegove žene Betty, ki seveda med člani Styx nista bila posebno priljubljena.
Sorodnost Gowanovih glasilk z DeYoungovim je na trenutke prav neverjetna, še posebno na nepozabni power baladi »Lady«, medtem ko izmed vseh treh glavnih pevcev morda tokrat najbolj navduši Shaw, ki poskrbi za izjemno srčno odpeto verzijo mojstrovine »Crystal Ball«. Prepoznavne vokalne harmonije so odpete na njihovi standardni, zavidljivi ravni in nekajkrat pobudo pri petju refrenov prevzame za to priložnost posebej 'izzvana' publika. Ljubitelji njihovih bolj prog usmerjenih dosežkov bodo verjetno najbolj uživali med izjemno posrečeno verzijo mogočnega epa »Suite Madame Blue«, ki vedno znova pretrese s svojo dramatično atmosfero. Zaključek z 'nažigaškim' hitom »Renegade« je resda kar nekoliko preveč predvidljiv, a v ničemer ne zmanjša poslušalskega užitka, ki ga nudi ta zelo dobri koncertni posnetek.
»Live At The Orleans Arena Las Vegas« je, po pričakovanju, prava koncertna poslastica za vse ljubitelje slovite rock inštitucije iz Chicaga, ki je sredi žarometov Las Vegasa na imeniten način oživela nekatere priljubljene zimzelene in celo poskrbela za nekaj presenečenj kot sta poseben gost Don Felder na »Blue Collar Man« ter izvedba skladbe »Superstars«. Kritik tistih privržencev, ki že deset let zahtevajo nov studijski album z originalno glasbo tudi tokrat ne bodo utišali, vendar bodo v svoj koncertni arhiv spet lahko ponosno uvrstili še en zmagoslaven dosežek.
na vrh