Legendarni hard rockerji iz San Francisca Y&T, ki kljubujejo na prizorišču še od leta 1974, imajo za seboj nekaj pestrih zadnjih let. Zlasti leto 2010. Takrat so izdali prvi studijski album po 13 letih, še v začetku januarja istega leta pa je za rakom na pljučih preminil basist Phil Kennemore, poleg vokalista in kitarista Davea Menikettija, originalni in ustanovni član skupine. Y & T so svoj povratek v izdaji studijskih albumov napovedovali že prej, pravzaprav so se od leta 2008 dalje pojavljali znova tudi na odrih Evrope, vendar pa prvo obsežnejšo evropsko turnejo udarili šele, ko je izšel »Facemelter«, to je v jeseni leta 2010. Koncertiranja je bilo vse polno za Y & T. Potem, ko so v oktobru 2011 zaključili nove nastope po stari evropski celini, so v novembru koncertirali po ZDA. Za snemanje koncertnega dokumenta so si izbrali klub Mystic (mesto Petaluma, zvezna država Kalifornija, ZDA), kjer nastopajo vsako leto in ki je v bogatem arzenalu obiskovanja odrov pri članih skupine še posebej priljubljen.
Y & T so izjemna skupina kadar gre za odrske nastope. Toliko so preigrali v karieri, obenem pa jih strast v vseh letih ni zapustila niti za hip. Ta izredna moč in samozavest se manifestira že v posredni (v prvem hipu povsem nepomembni) opazki, da skupina redno menja do tretjino repertoarja med posameznimi koncerti turneje.
Vsak koncert je štel za posebno vrsto poslastice tudi RockLine obiskov skupine med leti 2008 in 2011, saj je skupina vselej presenetila z vključevanjem skladb, ki jih dotlej celo nikdar ni izvajala na odrih. Tudi koncert v klubu Mystic je po tej plati nekaj posebnega. Na prvo sladostrastje zahtevnim fanom ni treba dolgo čakati. To nikakor ni artistični vrhunec skupine, gre pa za izbiro, ki je ne bi pričakoval. To je »Ten« klasika Girl Crazy, ki nehote ali hote potegne na Aerosmith hit Love in An Elevator. Prej obratno, saj gre za štiri leta starejšo skladbo, torej so kvečjemu Aerosmith lahko kaj prepisali. Tu je tudi Straight Thru The Heart tako, da naslovna albuma »Mean Streak« (1983) le ni bila osamljena. Prava jagoda na vrhu sadne kupe se nahaja pred zaključkom prvega CDja, ko useka bend zaključno skladbo albuma »Ten« (1990) Surrender.
Set lista je sicer delno podrejena predstavitvi novega albuma »Facemelter«, obenem pa je v letu 2011 skupina praznovala 30 let od izdaje albuma »Earthshaker« (1981), prav tako, pa se že pripravljala na proslavo 30. obletnice izdaje še bolj znamenite klasike »Black Tiger« (1982)! Albuma »Earthshaker« in »Black Tiger« sta tako zastopana z več skladbami. »Earthshaker« je prinesel potihoma pričakovani skladbi Hungry For Rock in nadodlično Dirty Girl (ta je v fenomenalnem solističnem pletežu Nymanna in Menikettija raztegnjena za odločne tri minute), obvezno stalnico Rescue Me in cvetki posebne sorte Squeeze ter Hurricane Tudi album »Black Tiger« je bil koreniteje zastopan v repertoarju, zlasti je set listo dodatno polepšala enkratna udarna balada Winds Of Change in v drugi polovici koncerta Don't Wanna Lose (mesec prej je zasedba v Evropi izvajala tudi divji utripač Open Fire) medtem, ko sta Forever in Black Tiger že kar obvezni del vsakega Y&T repertoarja. V letu 2012 je skupina v novem obisku Evrope koncertni repertoar še dodatno zapolnila z »Black Tiger« točkami.
Da ne bomo predolgi. Meniketti, katerega vokal je postal zrelostno brončen, je obdan z nekaj mlajšimi člani ekipe. Brad Lang je novi basist, pred tem je igral za Jet Red medtem, ko sta Šved z Ameriškim potnim listom John Nymann in Mike Vanderhule že nekaj let v čvrsto oporo Menikettiju. Dave poje za svoja leta bravurozno. Seveda se mestoma ogiba težjih linij, vendar gre večinoma pri tem le za zaključke verzov. Nikdar pa Meniketti ne »goljufa« v neokusni maniri ustaljene prakse rock vokalistov "v letih", da bi slučajno izpuščal cele verze ter jih tako teatralno prepuščal v petju publiki. Meniketti ne pozna patetike! V On With The Show vokal še ne razvija eksplozivnost, ki smo jo vajeni pri Menikettijevi izvedbeni drži, že v Black Tiger pa se polnokrvne ujame v čvrsto sozvočje enkratnega Y&T koncertnega tornada.
Izvedba je izredna, predvsem pa godi surova, pristna drža, ki naravnost suva z brco v obraz. Meniketti izžareva na svoja zrela leta bolj, kot kdajkoli, svojo črno bluesovsko strast, ki se iskri zlasti v nekaterih kitarski ornamentnih na prehodih skladb, ki tako pridobivajo na robatosti, obenem pa substanci, ko jih primerjamo s studijskimi izvirniki. Prav tako pa Meniketti s svojo superiorno kontrolo in občasno tankočutno sofisiticranostjo v improvizacijskih vložkih polno imponira. Meniketti ostaja eden redkih akrobatov, ki sodijo ligo v najboljših, ko govorimo o hard rock vokalistih/kitaristih združenih v eno osebo. Menikettijev vokal poseduje prepoznavno interpretacijo, ki zadržuje izredno moč in eksplozivnost ter (za svoja leta še vedno) izreden vokalni rang.
»Live At The Mystic« je dvojni koncertni album skupine, ki je naposled s tem izdelkom po dolgih, dolgih letih nahranil tudi sestradane fane skupine na stari Evropski celini. Se še kdo spomni legendarne vinilne RTB izdaje v času ranjke Jugoslavije »Open Fire« (A&M Records, 1985)? Ah kje so ta leta… Skratka 22 skladb polne eruptivne detonacije unikatne hard rock šole Y&T, ki vam bo ob poslušanju vzbudil živo željo, da skupino srečate na odru čim prej. Pa ne pozabite da pri tem poslušate koncertni izdelek skupine, ki je svojo glasbeno pot pričela v letu 1974.
na vrh