Prva avtorizirana izdaja nepozabnega nastopa progresivno rockovskih legend Emerson, Lake & Palmer v dvorani Nassau Veterans Memorial Coliseum, ki se nahaja v okrožju Uniondale sredi New Yorka, je izšla ravno ob pravem času, ko so se tudi najbolj zagrizeni prog rockovski gurmani že sprijaznili z dejstvom, da bo sloviti trio delil podobno usodo kot denimo njihovi vrstniki Pink Floyd, kateri se za nastop združijo samo še ob zelo redkih priložnostih in posebnih dogodkih, kot funkcionalna skupina pa že zdavnaj ne obstajajo več. Ravno zato je vsakršna uradna koncertna izdaja s strani trojice velikanov progresivnega rocka izjemno dragocena in dobrodošla, še posebno, če prihaja iz sedemdesetih, ko je bila zasedba na vrhuncu svojih moči.
Seznam izvedb na tem posnetku, ki je bil posnet v času, ko se je trio zaradi prevelikih stroškov odpovedal koncertnemu spremstvu na turneji, je tako rekoč sanjski za slehernega ELP ljubitelja, medtem ko je moč zaznati, da so bili vsi trije člani ta večer odlično razpoloženi, čeprav morda s celotnimi srci že več niso bili pri stvari. Navkljub dejstvu, da so konec sedemdesetih v ustvarjalnem smislu že doživljali drastičen artistični zaton so bili v živo še vedno fenomenalna formacija, če že ne več senzacija, ki je s svojim naborom nebrzdane virtuoznosti, odrske teatralnosti in simfonične pompoznosti, navdušila in osupnila vsakogar, ki se je udeležil njihovega nastopa. Do zdaj je bil celoten koncertni posnetek dostopen samo preko bootlegov, ki so ilegalno krožili med zbiratelji, zdaj pa je končno dostopen v takšni obliki in kvaliteti kot se spodobi. Zvočna obdelava z originalnega analognega zapisa je tako dovršena, da se ob poslušanju pogostokrat zdi kot, da bi bil album posnet včeraj in ne pred več kot tridesetimi leti.
Prvi disk odprejo z izvedbami treh nesmrtnih klasik, katere bi se lahko označilo kar za tiste kompozicije, ki so definirale skupino, začenši z otvoritvenim orglarskim jurišem "Hoedown" na katerega bi bil ponosen tudi originalni avtor Aaron Copland, distopičnega super epa "Tarkus" ob katerem še danes zastane dih in simfonično-pastoralno-psihadelične poslastice "Take a Pebble". V nadaljevanju se koncertno vzdušje nekoliko umiri, najprej s skrajšano verzijo Emersonove solistične klavirske odisejade "Piano Concerto #1" od katere odigra samo prvo sekcijo, kar nadaljuje s klavirsko burlesko "Maple Leaf Rag". Koncertno tihožitje nadaljujejo z reprizo osrednjega "Take a Pebble" motiva ter dvema priljubljenima Lakeovima baladama "C'est La Vie" in Lucky Man". Prvi disk se zaključi s skrajšano interpretacijo epskega kolaža "Pictures At An Exhibtion" s čimer kocnertna atmosfera vnovič zavzame dramatične razsežnosti.
Drugi disk je nekoliko manj zanimiv od prvega, saj vsebuje izvedbe tistih ELP klasik, ki so bile ustvarjene v drugi polovici sedemdesetih, se pravi na albumih "Works Vol. 1" (1977) ter "Works Vol. 2" (1978) in čeprav gre še vedno za spodobne, če že ne odlične skladbe, so večinoma vsaj za razred slabše od mojstrovin iz prve polovice sedemdesetih. Razposajena burleska "Tiger In a Spotlight" je ena takšnih skladb, ki ne spadajo med artistične presežke njihove kariere, a gre vseeno za odlično interpretacijo, ki je morda celo boljša od studijske verzije. "Watching Over You", Lakeova uspavanka za njegovo hčerko Natasho, je dobrodošla sprememba atmosfere za vse nežnejše duše med ljubitelji skupine, čemur sledi vselej fenomenalni "Tank", Palmerjeva solistična bobnarska orgija, ki je tokrat iz neznanih vzrokov pošteno skrajšana. Vrhunec drugega dela nastopa in s tem koncertne izdaje brez dvoma predstavlja monumentalni "Fanfare For The Common Man", ki vsebuje nadaljevanje Palmerjeve bobnarske solaže ter vključitev dela The Nice klasike "Rondo".
Zaključni del posnetka vsebuje strastne interpretacije najboljših stvaritev z albuma "Works Vol.1", se pravi ognjevitega inštrumentala "The Enemy God Dances With The Black Spirits", nostalgičnega simfoničnega epa "Pirates", katerega odlikuje odlično besedilo nekdanjega King Crimson pisca besedil Petra Sinfielda ter reprizo osrednjega "Fanfare For the Common Man" motiva, ki obenem predstavlja tudi pompozen in zmagoslaven zaključek tega koncertnega dokumenta. Vmes vrinejo še izvedbo razposajenega inštrumentala "Nutrocker", tiste "Pictures At An Exhibtion" klasike, ki so jo izvajali ločeno od preostalega, osrednjega opusa tega monumentalnega albuma.
"Live At Nassau Coliseum '78" je odlična naložba za slehernega ELP fanatika, tudi za tiste malo manj zagrizene privržence, saj legendarni trio prikaže na vrhuncu koncertnih moči, boljšega seznama izvedb v obdobju, ko je šlo vse samo še navzdol, pa bi si tudi težko želeli. Že res, da mojstrovina "Brain Salad Surgery" (1973) ni zastopana niti z eno skladbo in da s "Trilogy" (1972) odigrajo zgolj eno delo, saj je nastop večinoma posvečen manj zanimivi, a tedaj aktualni "The Works" eri, vendar so vse izvedbe klasik in stvaritev s konca sedemdesetih boljše od tistih, ki se nahajajo na koncertnem albumu "Works Live" (1979). Tudi, če bi bilo nadaljevanje tega izvrstnega posnetka sestavljeno samo iz koncertne interpretacije obupnega "Works Vol. 2", bi bile odlične verzije prvih treh skladbe na čelu s "Tarkus" še vedno zadosten razlog za obvezen nakup in zagotovljena progresivno rockovska nebesa.
na vrh