Uriah Heep so stara britanska rockovska zasedba, ki jo lahko mirne duše v slehernem trenutku prištejemo k tistim najbolj vplivnim zasedbam, ki nosijo atribut pionirstva. Skupina je dolgoživa in obstaja od leta 1970 dalje, v turbulentni karieri je izdala preko 20. studijskih albumov, kopico koncertnih izdaj, kompilacij ter ostalih »posebnosti«. Izjemno zavidljiva kariera in diskografski niz. Težko jim pride kdo ob bok, če sploh.
A leta minevajo in tečejo (molke) hitro dalje. Bend med letoma 1998 in 2008 ni izdal niti enega studijskega albuma, po letu 2008 pa nanizal skupno tri izdelke, zadnjega med njim iz naslovom »Outsider« prav v lanskem letu. Na »Wake the Sleeper« (2008) se je spogledal s koreninami, v ospredje so stopili znova aranžmaji značilnega prepleta čokatega Hammond zvoka z znamenitim kitarskim riffom edinstvenega Mica Boxa. Kup bootlegiranih koncertnih izdaj je sledil in tudi uradnih koncertnih dokumentov (zlasti v obdobju po izdaji albuma »Into the Wild«), skupina pa med zadnjimi tremi albumi ni opravila nobenega artističnega napredka, pač pa ponujala že oguljeno obrabljeno formulo, rezultat katere je ta, da zanimivost zadnjih treh albumov iz albuma v album premosorazmerno kopni in pada. Aktualni studijski album skupine z naslovom »Outsider« je album, ki ga pravzaprav niti ne bi pogrešali, če ne bi bil izdan. Pa vendar ima skupna izjemno podporo založbe Frontiers Records in ta se je odločila izdati še en uradni koncertni dokument, ki stopa v obdobje zadnje koncertne turneje, kjer so Uriah Heep na njenem otoškem delu predstavljali album »Outsider. V lanskem letu so Uriah Heep v sklopu te turneje nastopili tudi v Sloveniji in sicer na festivalu Rock Batuje, dne 25.07.2015.
»Live At Koko« ne prinaša revolucije, ničesar še neslišanega ali še ne preizkušenega. Le predvidljivo set listo in razvoj dogodkov, kjer izstopata, kot posebnosti le uvodna Against the Odds (»Sea of Light«, 1995) in kmalu za njo Traveller in Time (»Demons and Wizards«, 1972), temu pa sledi preplet klasik železnega repertoarja, ki jih Uriah Heep morajo vedno zaigrati, uravnovešeno obtežen s skladbami zadnjih dveh studijskih albumov. Slednje so, roko na srce, v artistično ustvarjalnem smislu precej manj zanimive, ko jih primerjaš s klasičnimi deli, ki jih je skupina soustvarila še pod aranžerskim pokroviteljstvom izjemnega Kena Hensleya. Da rinejo Uriah Heep v set listo še naprej izjemno nezanimiv »smrdljivec albuma »Into the Wild« in kradljivec časa« imenovan Nail on the Head še na koncerte v letu 2014, pove vse. Bend je postal ležeren, predvidljiv, skrajšuje polagoma minutažo koncertov, obenem pa služi za odigrane nastope enak ali celo višji honorar. Set liste postajajo v novih časih tako nezanimive, »brezbarvne« in skrajno predvidljive. Skratka dolgočasno.
Bend dostavlja sicer kompaktno suvereno in visoko kakovostno eksekucijo brez kiksov, kjer na trenutke peša le z leti nekoliko skrhani Berniejev vokal, navkljub temu pa je močno zaznavna komponenta rutine, kar kazi občutja. Skrakta. »Live At Koko« je zanimiv samo za tiste zagrizene ljubitelje te skupine, ki morate imeti doma prav vse kar Uriah Heep izdajo, ostali bomo povsem potešeno poslušali še naprej koncertne dokumente skupine, kot sta med drugim denimo »Live 1973«, ali »Spellbinder« (1996). Uriah Heep potrebujejo v teh trenutkih konkretno artistično brco, sicer je bolje, da se upokojijo! Svoje največje uspehe v karieri so namreč že davno tega dosegli in potrjevanja za svoj veliki opus že dolgo tega ne potrebujejo več. Ali pa naj prenehajo snemati nove albume ter osvežijo koncertne set liste.
"Live at Koko" je bil posnet, dne 04.03.2014, v Londonu!
na vrh