To je tisti nebeški album, ki ga večina glasbenih kritikov še danes uvršča med največje "live rock" albume vseh časov. Zadnji dan turneje, zadnja priložnost, šli so na oder tistega petkovega večera davnega januarskega dne leta 1973 in zažgali Birmingham Town Hall. Čeprav piše na vseh mogočih izdajah tega glasbenega monumenta "posneto med turnejo po Veliki Britaniji", je celoten posnetek vzet v enem kosu iz Birminghama. Ne boste verjeli, a remaster ponuja še natančnejšo razdelitev klaviatur in kitare na desni in levi monitor ter "back vokalne" linije, ki so še lepše in razločneje slišne v primerjavi z remastrom iz leta 1996. "Back vokali", brez katerih si kozmičnih Uriah Heep sedemdesetih ni moč predstavljati vselej izstopajo v July Morning, Sunrise in Tears In My Eyes.
Po kratki začetni uglasitveni točki, kar je bila za bend v tistem času značilnost živih nastopov, ponesejo Uriah Heep s Sunrise poslušalca naravnost med zvezde. Fantastična tri minutna magija ponuja neposreden vpogled kako trdno odločeno, samozavestno, predano stvari in nadvse grandiozno, so zveneli Uriah Heep v svoji klasični postavi, hej skoraj pred 31 leti. Kemija, ki je fantastično delovala v studiu, je z nezmanjšano intenziteto delovala tudi na odru. Petorec je kot enota dihal popolno. Ta album ne ponuja zgolj vse polno rockovskih trenutkov nadvse žgoče vsebine, ob taktih katerih se boste nemudoma zavrteli okrog svoje osi, pač pa je v njem ujeta posebna magija. Neponovljiva unikatna magija, kot del osebnosti takratnih Uriah Heep. Predvsem godi njihova dualnost. Po eni strani so se predajali linearni trdi rokerski brezkompromisni udarni aroganci, po drugi strani pa dodajali k omenjeni sferi prefinjen dotik poln senzitivne sofisticiranosti, ki so jo kot umetniki bili sposobni sevati in udejanjati tako iskreno.
Fantje so bili tistega večera odlično razpoloženi, zato seva celoten album izredno sproščenost in spontanost. Kenove masivne orgle kot protiutež vah vahovskemu ostremu Mickovemu riffingu družno ustvarjajo masivno zvočno sliko, Leejevo bobnarsko prašenje polnih zamahov v odlični konverzaciji z vselej melodično iskrivo bas linijo "novozelandskega kivija" Garyja Thaina pa k prvi fronti fantastično kontrastno protiutež. Seveda je vselej z nami nenadomestljiv vokal Davida Byrona in njegova vživeta divja odrska igra, ki je postavljala pevca vselej v središče dogajanja, v fokus skupine. Karizmatični pevec je bil na odru nedvomno osrednja figura Uriah Heep.
Album je navit kot sam hudič! Uriah Heep delijo bombo za bombo. Bombo ne glede na to ali se težišče v njej nagiba k bolj linearni rokerski drži (Easy Livin', Traveller In Time, med vsemi najtrša Love Machine in Tears In My Eyes s fantatično Kenovo slide kitaro), ali k tisti kozmični, eterično zasanjani (Sunrise, grandiozna suita July Morning in Circle Of Hands). Tudi sam zaključek koncerta je "našponan" do konca. Z Rock'n'Roll Medley, kot posvetilu E. Presleyu, C. Berryju, ipd..., kjer izstopa Mick s spontano izbiro solističnih vložkov improvizacije. Pri žariščnih točkah "Live '73", je potrebno poleg July Morning absolutno omeniti tudi verzijo Gypsy, ki pravzaprav združuje vse kar so Uriah Heep svoje zlate dobe bili. Združuje progresivno držo skupine, ki je nenehno raziskovala na sebi lasten način. Vanjo je ujet udarni heavy rokerski riffing, psihadelični avanturistični inštrumentalni srednji del, pred izhodom iz pesmi, pa so pridali Heep, kot piko na "i", tudi nekaj več kot dve minutno solažo Leea Kerslakea na bobnih. Uriah Heep so nedvomno tisti bend, ki v živo na najbolj prepričljiv način ponesejo poslušalca v svet pravljic in drugih mističnih zgodbic bujne domišljije. Dovolj je da zaprete oči in zagotovo se boste znašli v čudežni deželi.
Ah, skoraj bi pozabil bistvo remastra! Vsebuje namreč bonus CD, na katerem je posnet 20 minutni venček, ki je bil v tistih davnih letih originalno namenjen promocijskemu predvajanju po radiu z živimi verzijami pesmi Something Or Nothing, I Won't Mind, Look At Yourself in Gypsy. Prav tako je na bonus CD-ju podoben venček, ki je bil namenjen predvajanju preko TV postaj. Slednji skupek pesmi je bil kasneje izdan kot "Live At Shepperton '74" s popolnoma enako set listo kot na originalnem vinilu (brez dodanega bonusa Sweet Freedom, ki jo vsebuje izdani remaster "Live At Shepperton '74" iz leta 1997). Ne glede na to, da bonus CD ne ponuja česa posebnega in še nikdar slišanega, pa tudi ta v svoji nov zvočni podobi zveni drugače od originala, kar bi moralo pritegniti pozornost vseh pravih Uriah Heep zaprisežencev.
na vrh