Gotthard: Lipservice

"Lipservice" je osmi studijski album švicarskih hard rockerjev, katere je ustanovil pevec Steve Lee, katerega specifičen, raskav vokal je ena glavnih zaščitnih prepoznavnih markacij skupine. Kar najprej preseneti ob tej izdaji, je njihov v prestop k skorajda čistokrvni metal založbi Nuclear Blast. So se fantje mar "zmetalizirali"? Gotovo je nekaj. Spremembe v postavi, menjave menedžmenta, prestop k novi založbi – torej nenehni vrtinec sprememb gotovo Gotthard ni pustil ravnodušnih in fantje ponujajo tako vročo svežo žemljico, ki pa znova sodi v abecedo "hard rock" šolskih standardov.

To kar ponuja "Lipservice", bi morali denimo Bon Jovi, če ne bi prodali svoje duše, za hlepenje po forsiranju trendovstva. Steve Lee je pravi prototip Evropejca, na katerega so lahko Američani prav nesramno ljubosumni. Možakar na vokalu zveni namreč kot čistokrvni angleško govoreči glasbenik, prava personifikacija križanja vokalov, kot ju posedujeta Tom Keifer (Cinderella) in Steven Tyler (Aerosmith). Vokal ob poslušanju katerega se tovrstnim ameriškim bendom danes lahko le kolca.

Gotthard se z novim albumom vračajo, k svojim hard rock koreninam, ki zaznamujejo zgodnje albume njihove kariere, niso pa se "zmetalizirali" v ničemer. Torej album ponuja klasične Gotthard. Nevem zakaj mi ob poslušanju "Lipservice" vsekozi hodijo po glavi Bon Jovi, a dejstvo je, da je Gotthard uspelo povzeti atribute, ki so zaznamovali stare Bon Jovi in jih izpopolniti ter sveže servirane postreči z "Lipservice" v posodobljeni, na prvi pogled usodno privlačni in zapeljivi obliki, medtem ko se Bon Jovi danes krčevito borijo, da bi sploh še ohranili kakršenkoli stik s svojimi koreninami, ki segajo na prelom iz osemdesetih v devetdeseta.

"Lipservice" se odpre zmagoslavno z maksimalno poudarjenim himničnim zvenom skladbe All We Are in album v trenutku poskoči strumno pokonci! Neverjetno! Niti po Dream On in Lift 'U' Up, ta strastna intenziteta, zgrajena na klasični hard rock šabloni, ne popusti niti za kanček. Dream On preseneča s pulzivno ritem linijo. Bas dobesedno reže skozi beton in melje skozi zvočno sliko produkcjje, komad pa ob tem sledi sila enostavnemu kitarskemu riffu, ki pa zažiga predvsem zaradi enostavne, jasne, kratke in jedrnate zgradbe, ki je osnovni nosilec udarnosti, kateri zgrabi v trenutku za ušesa. In takšne enostavne riffe je namreč narediti najtežje. Lift 'U' Up denimo, je pravi primer himne, ki je idealna za arensko dvoransko atmosfero, kjer publika z dvignjenimi rokami nosi na svojih krilih skupino. Tudi skladbe kot so Cupid's Arrow, srednje hitra baladno usmerjena I Wonder, nadalje še en klasični odstrel med Bon Jovi "golden era" z naslovom I'm Alive, ali Anytime Anywhere zabeljena s simfoničnim pompom klaviatur, učinkujejo vse po vrsti v trenutku. Enostavno, ta formula preprostega riffa, ki je zmagovito skladen z Leejevim vokalom funkcionira popolno. Komadi vsi po vrsti nosijo "žmoht" - oziroma učinkovito ujeto delovno kemijo fantov, takšna izvedba, pa čeprav ne prinaša nobene nove invencije, naganja pač mravljince vzdolž hrbtenjače. Preprosto in predvidljivo, a odigrano s pravo rockersko ihto in erotiko, vdeto v produkcijo, ki zaradi prepričljivo dovršene izvedbe in dovršenosti zvoka skladb, nezadržno prevzame!

Album nosi le eno napako. Preveč balad vsebuje. Od štirinajstih komadov, so tu kar štiri. In sicer najbolj od vsega moti, da sta predzadnja in zadnja obe baladi in plošča se zaključi v počasnem tempu ter album tako zgubi siceršnjo dinamičnost, ki je odpeljana na izjemno visokem nivoju skozi večji del njegovega preostanka. Razlaga? Gotthard se želijo usmeriti na dovzetnost ameriškim ušesom. Zlasti v baladah. S tem namenom, znova prežvekujejo zlasti na baladnih točkah, zapuščino Bon Jovi. Sicer pa gre za briljanten album, ki sledi neverjetni konsistenci, enakovredni moči in izraznosti med posameznimi skladbami in če bi se album ustavil pri skladbi številka 12, bi lahko rekel mirne duše, da gre za najboljši Gotthard album doslej. "Lipservice" je tako še en album, ki dokazuje kako že dve leti zapored Evropejci v novih izdajah na področju "hard rocka", kot za šalo vsakič snamejo ZDA skalp.