Na debitantskem ploščku trio s kopico gostujočih glasbenikov odžaga slabe tričetrt ure dobrega heavy metala, ki mu občasno pomagajo power metal deli, svojevrstno atmosfero pa gradijo gostujoči glasbeniki, ki pričarajo nemalo "folky" delov, zborovsko petje, ki na več delih pomaga glavnemu vokalu kitarista in pevca Silva Celca, mistiko in skrivnostnost pa pričarajo še šepetajoči otroški glasovi, ki na površje privrejo v nekaj komadih. Vse našteto opozarja na to, da je Let's Run Somewhere, Let's Run Away celostno popolnoma podrobno izdelan koncept, ki navdušuje z nekaj zares genialnimi inštrumentalnimi deli ter sentimentalnimi trenutki, ki jih pričarajo predvsem čarobna besedila, ki so jih Children of the Night v besedila vnesli navdihnjeni z deli mojstra horrorja Stephena Kinga, velikega J.R.R. Tolkiena, Antoine de Saint-Exuperyja, Marie Louise de la Rameeja ter številnih filmov in Dylan Dog stripov. Že po tej plati je album "a-must" za vsakega fena fantazije, ki k sreči na plošči deluje zelo zrelo in prav nič "cheesy", besedila učinkujejo naravnost nostalgično in se izvrstno skladajo z glasbo, ki jih na primernih delih preobleče v žgočo heavy metalsko preobleko ali pa v baladne in polbaladne trenutke. Sijajno atmosfero albuma tako že na samem začetku ustvarijo šepetajoči otroški glasovi, ki zvenijo skrivnost in shrljivo in nas popeljejo v mid-tempo heavy komad Ghostdance. Tudi preostanek komada z menjavanjem moškega in ženskega vokala deluje grozljivo in prepričljivo. Eden boljših komadov na plošči, Silver, nas z odličnim uvodnim riffanjem popelje v Kingovo mojstrovino It in še kako uspešno povzame boj z zlom z dobro strukturo komada v hitrejših delih ter odličnim, nalezljivimm refrenom, ki se dobro sklada s počasnejšim bridge delom. V podobnem stilu nadaljuje The Boy and the Spider v katerem Silvov vokal prevzame vlogo poosebljenega zla romana It, otroški vokal Filipa Korošca pa zavzame vlogo dečka, ki se postavi po robu pošasti. V komadu so učinkovite predvsem kitarske linije, ki vrh dosežeje v odlični solaži v tretji četrtini komada. Starbirth umiri heavy metalsko stran albuma, (pol)balada pa zares ne bi mogla lepše povzeti tragičnosti Malega princa v čigar vlogo se znova postavi Silvo in odpoje verjetno najbolj prepričljive vokalne linije albuma. Tudi sicer so vokali bolj prepričljivi v mirnejših trenutkih, medtem ko jim v hitrejših in agresivnejših delih občasno zmanjka sape, moči in prepričljivosti. The Beast Within z zgodbo o volkodlaku odpluje v rahlo bolj hard rockerske vode in čeprav vokal v verzih ne deluje ravno najbolje se oddolži v močnejšem, epskem refrenu, ki popolnoma uspe. Akustična Spun in the Wind spomni na katerega od akustičnih komadov Blind Guardian, s piščaljo pa komad dobi folk pridih, ki v glasbe lepo prenese tragično besedilo. The Day the Machine Won je verjetno še najslabši komad na plošči, še najbolj razočara refren, ki delujo nekoliko prazno in pusto. A slabši priokus popravi zaključna "trilogija prstanov", ki jo začenja Narya, ognjeni prstan škratov iz Tolkienove mitologije, in nas popelje naravnost v Srednji svet, v komadu pa naravnost blestijo nalezljive kitarske linije in ponovno odlična solaža, ki se izteče v mogočen in pompozen refren. Kot se spodobi za Tolkienovo fantazijo! Nenya, prstane vode, je eden lepših komadov albuma, ki odlično gradi na čarobnosti s počasnim stopnjevanjem, čelom, umirjenim vokalom, ki mu pomagajo dodatni ženski vokali. Ploščo pa do konca privede rušilna Vilya, prstan zraka, ki zaključi pravljično potovanje, ki so ga Children of the Night uspešno pričarali na Let's Run Somewhere, Let's Run Away...
Prvenec murskosoboške zasedbe je kljub nekaj porodnim težavam hvale vreden izdelek in je konceptualno zaključena celota, ki jo fantastično oblikovana kjižica le še nadgradi. Children of the Night so dokazali, da znajo skladati, aranžirati in strukturirati dinamične, razgibane in raznolike komade, napisati nekaj zares dobrih kitarskih linij in v glasbo ter besedila fenomenalno prenesti teme nekaj zares velikih avtorjev. Osebno pogrešam mestoma morda le nekoliko močnejši vokal, ki v višjih legah ne prepriča ravno najbolje,a temelji so trdno zasidrani in, če bodo nadaljevali v tej smeri imamo na dlani novega velikana heavy metal glasbe pri nas.
na vrh