»Legends of the Shires« je enajsti studijski album v režiji angleških progmetalskih prvakov Threshold in njihov drugi s pevcem Glynnom Morganom v postavi po »Psychedelicatessen« iz leta 1994. Threshold so pred začetkom snemanja »Legends of the Shires« sprejeli za marsikaterega privrženca kontroverzno odločitev in se razšli s priljubljenim dolgoletnim pevcem Damianom Wilsonom. Slednji jih je tako zapustil že tretjič, tokrat očitno prvič proti lastni volji. O razlogih, zakaj sta oba šefa banda, kitarist Karl Groom in klaviaturist Richard West, sprejela tako drastično, za marsikoga nepriljubljeno odločitev, ter se odločila že tretjič končati uspešno zgodbo z Wilsonom, se lahko samo ugiba, toda to je zdaj že preteklost. Razhod s kitaristom Peteom Mortenom je bil očitno spravljivejši, saj je odšel na lastno pobudo, da bi se posvetil novim glasbenim projektom. »Psychedelicatessen« pevec Glynn Morgan se je torej vrnil v 'staro jato' in kdor je slučajno že pozabil, da po vokalnih sposobnostih prav nič ne zaostaja za Wilsonom, je z »Legends of the Shires«, s katerim so Threshold presenetili na izrazito pozitiven način, dobil novo potrditev njegove pevske imenitnosti. Njegov vokal je soroden, pa vendar drugačen v primerjavi z Wilsonom in boljše menjave Threshold v tem trenutku preprosto niso mogli najti. Glede na strukturo večine del na »Legends of the Shires« pa je Morganov vokal celo ustreznejša izbira kot bolj operetno usmerjeni Wilsonov pevski pristop.
Najnovejši dosežek Threshold predstavlja dobrodošlo osvežitev po »For the Journey« (2014), ki je bil sicer zelo dober album, vendar so se začele določene stvari na njem že nekoliko ponavljati, kar sta očitno opazila tudi oba šefa in producenta, Groom ter West. V primerjavi s »For the Journey« tokratni album vsebuje nekoliko več progrockovskih elementov, kar pomeni, da gre za zaznavno bolj eklektičen dosežek, ki večkrat presega tradicionalne progmetalske okvirje. Obenem je potrebno omeniti, da gre za konceptualni projekt in prvi dvojni album v dosedanji Threshold zgodovini, kar je presenetilo marsikaterega privrženca. Podrobnosti, o čem pripoveduje njegova zgodba, člani banda za zdaj še niso razkrili, razen tega, da koncept »Legeds of the Shires« govori o potovanju naroda, lahko tudi posameznika, ki želi najti svoje spremenjeno mesto v novem svetu. Upajmo, da to ni slučajno aluzija na nedavni Brexit in da gre za precej bolj metafizično in romantično ozadje, za razliko od dnevne politike.
V glasbenem oziru »Legends of the Shires« predstavlja čisto zmagoslavje epskih harmonij, bravuroznih vokalnih predstav, mogočnih simfoničnih aranžmajev in kompleksnih časovnih prehodov ter je eden najbolj raznovrstnih albumov skupine Threshold v njihovi dosedanji karieri. Klavirsko usmerjeni uvod »The Shire (Part 1)« nas popelje v dramatični »Small Dark Lines«, kjer band na polno udari s srboritimi kitarskimi pasažami in pompoznimi klaviaturskimi teksturami, obenem pa ohranja visoko stopno melodičnosti in subtilnosti. Skoraj dvanajstminutni ep »The Man Who Saw Through Time« ni samo eden najboljših in najbolj kompleksnih trenutkov na albumu, temveč celo ena najboljših stvaritev v dosedanji povesti skupine. Tu band na izjemno prefinjen način križa progrockovske in progmetalske elemente ter ustvari nepozabno ambientalno potovanje. Pri tem pa je vseeno treba omeniti, da se tokrat pojavijo določene sorodnosti z neoprogrockovskimi težkokategorniki Arena, sicer skupino, s katero so nekateri tradicionalno precej bolj metalsko usmerjene Threshold že v preteklosti občasno radi primerjali.
Izjemno vzdušje nadaljuje »Trust the Process«, kjer je v ospredju mogočni, himnični refren, To je skladba, ki po strukturi in ambientu precej spominja na kakšno izgubljeno »Psychedelicatessen« era staritev. Na skoraj vsaki kompoziciji je moč zaznati, da je West na klaviaturah postal zaznavno bolj kreativen kot na »For the Journey«, medtem ko tudi Groom postreže z večjim številom zanimivih solaž, kot pred nekaj leti. Eden izmed najboljših bobnarjev v prog metalu/prog rocku, Johanne James, ki z basistom Steveom Andersonom tvori izjemen ritemski tandem medtem skrbi, da dramatični prehodi delujejo s polno paro in jekleno učinkovitostjo.
Na izrazito melodičnem »Stars and Satellittes« člani banda presenetijo z izjemnimi vokalnimi harmonijami. V »The Shire (Part 3)«, zanimivo, glavni glas prevzame nekdanji dolgoletni basist Jon Jeary, ki je očitno našel nekaj časa, da je za kratek čas priskočil na pomoč starim tovarišem. Skladb na albumu je kar štirinajst in med njimi ni moč najti niti enega šibkega trenutka, pri čemer vsaka postreže z vsaj kakšno zanimivo, osvežilno zvočno idejo medtem ko vseskozi, razen občasnih akustično usmerjenih trenutkov, prevladuje napeto in dramatično vzdušje. Za vrhunec drugega diska, če ne celo celotnega albuma, se lahko brez pomislekov razglasi epsko mojstrovino »Lost in Transition«, kjer izjemni glasbeniki ponovno na velikopotezen način večkrat prestopijo tanko mejo med prog metalom in prog rockom.
Očitno dramatične pevske menjave Threshold vedno znova koristijo, saj iz njih pridejo še močnejši in vitalnejši kot prej. Konceptualna poslastica »Legends of the Shires« predstavlja tovrstno zmagoslavje nekaterih nadvse dobrodošlih, osvežilnih idej znotraj karakteristične zvočne podobe Threshold in končni rezultat je eden izmed vrhuncev njihovega dosedanjega studijskega opusa. Upajmo, da ne bo sila uspešni povratnik Morgan banda, ki je že v preteklosti doživljal prave drame s sicer odličnimi pevci kot sta bila poleg Glynna že prej večkrat omenjeni Wilson in žal že pokojni Andrew 'Mac' McDermott, zapustil tako hitro kot je to storil po »Psychedelicatessen«. Trenutno vse kaže na to, da je »Legends of the Shires«« prinesel začetek novega in zelo uspešnega obdobja za trpežne angleške progmetalske odličnike.
na vrh